Zakon o malem delu, ki bo na novo uredil občasno delo študentov in dijakov, pri mnogih vzbuja pomisleke. Medtem ko vlada vztraja, da je študentsko delo anomalija na trgu zaposlovanja in ga je treba urediti, pa predstavniki študentov, dijakov in študentskih servisov menijo, da bi morali v zakonu o malem delu ločeno obravnavati upokojence in brezposelne ter študente in dijake, saj bo povpraševanje po takšnih delih štirikrat večje kot sedaj, ponudba pa bo ostala enaka. Spremembe načrtujejo tudi pri posredovanju dela prek napotnic, ki bo po novem neprofitna dejavnost. Vodja sektorja za programe zaposlovanja Zoran Kotolenko je na konferenci socialnih partnerjev o malem delu priznal, da pristojno ministrstvo s svojim ravnanjem »posega v področje določenih lobijev, ki imajo drugačne interese kot študentje«.
Sedanja oblika prožnega dela je prerasla okvirje občasnega dela, saj so se delodajalci zanjo odločali tudi pri trajnejših potrebah po delu. Delodajalci poudarjajo, da je študentsko delo edina oblika prožnega dela pri nas, ki delodajalcu omogoča kratkoročno prilagoditev razmeram na trgu. Občasno delovno silo zaposlujejo brez dodatne administracije, pri tem pa plačujejo tudi nižje davke. Z zakonom o malem delo nameravajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dajatve povečati s trenutnih 16,8 odstotka na 29,5 odstotka. Delojemalci bodo po novem plačevali 9,01 odstotka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 5,96 odstotka za zdravstveno zavarovanje, delodajalci pa 0,53 odstotka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter 14 odstotkov koncesijskih dajatev.
Po podatkih Združenja delodajalcev Slovenije se bodo stroški podjetja, ki bo zaposlovalo delavce prek malega dela, povečali za deset odstotkov, povečal pa se bo tudi obseg administracije. Delodajalec bo po novem sam poskrbel za obračun in nakazilo malega delavca ter poskrbel za vse prispevke. O tem bo moral letno poročati malim delavcem in davčni upravi. Upravičenci pa bodo morali opraviti še obvezen zdravniški pregled, ki bo veljal samo za delodajalca, ki ga je tja napotil.
Omejitve malega dela
Bruto prejemek upravičenca za opravljeno uro malega dela ne sme biti nižji od štirih evrov (2,96 evra neto), v koledarskem letu pa ne sme presegati 6000 evrov (5070 evrov neto). Upokojenci in brezposelni bodo malo delo opravljali največ 60 ur na mesec, neizkoriščenih ur pa ne bodo mogli prenašati. Študentje in dijaki lahko malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, toda letni obseg ne sme presegati 720 ur na leto. Upravičenci lahko delajo za več delodajalcev hkrati, toda predpisanih finančnih in časovnih omejitev ne smejo preseči.
Da bi se izognili negativnim učinkom dosedanje ureditve, bodo omejili tudi število ur za opravljanje malega dela. Delodajalec, ki nima zaposlenega nobenega ali vsaj enega delavca, bo lahko na mesec prek napotnice zaposlil šest občasnih delavcev oziroma koristil 360 ur malega dela. Podjetja, ki zaposlujejo med deset in trideset delavcev, lahko koristijo 720 ur ali 12 upravičencev malega dela, podjetja med 30 in 50 zaposlenimi največ 1080 ur ali 18 delavcev, velika podjetja, ki zaposlujejo več kot petdeset delavcev pa 1440 ur ali 24 upravičencev malega dela.
Posredovanje malega dela
Spremembe predvidevajo tudi pri posredovanju dela prek napotnice, ki bi po uveljavitvi zakona o malem delu postalo neprofitna dejavnost. Od leta 2007 naprej študentsko delo že posreduje nepridobitna organizacija - zavod za zaposlovanje, ki upravlja osem promilov tržišča. Ker pridobivajo sredstva iz državnega proračuna, niso konkurenčni in se po mnenju direktorja E-študentskega servisa Sebastijana Česnika, niti ne trudijo, da bi bili. »Njim je vseeno, kolikšen delež na trgu zasedajo. S tem se lahko ukvarjajo tudi pri ničnem prometu, ker jim to ne zagotavlja glavnine financiranja. Imajo 870 redno zaposlenih, ki se ukvarjajo s sto tisoč brezposelnimi. Pri nas pa se 65 zaposlenih ukvarja s sto tisoč študenti. Njihov obseg dela je večji, toda ne desetkrat,« je povedal Česnik.
Trenutno morajo študentski servisi z ministrstvom za delo obnavljati svoje koncesije enkrat letno. V koledarskem letu jim morajo še poročati o svojem delovanju. Z uvedbo zakona o malem delu bodo posredovalnice dobile koncesije za dobo petih let. »Ukrep je dober, saj lahko dolgoročno načrtuješ svojo dejavnost. Toda koncesije bodo posledično težje odvzeli kršiteljem, ki bodo z ministrstvom za delo sklenili dogovor o petletnem sodelovanju,« je razložil Česnik.
Predstavniki študentov in študentskih servisov pa najbolj nasprotujejo omejitvi sredstev iz koncesijskih dajatev. Koncesijska dajatev po sedanji zakonodaji znaša 12 odstotkov od prejemkov, izplačanih za dijaško in študentsko delo. Deli se med študentske organizacije in študentske servise po 37,5 odstotka ter sklad za razvoj kadrov in štipendij 25 odstotkov. Dva odstotka dodatne koncesijske dajatve gre v poseben sklad, kjer denar polovično namenijo za gradnjo študentskih domov in za izboljšanje študijskih pogojev na univerzah.
Po novem bi 14 odstotkov koncesijske dajatve delili ločeno. Deset odstotkov dajatev iz malega dela bi razdelili med: javni sklad za razvoj kadrov in štipendij (5,5 odstotka), dva odstotka za študentske servise, dva odstotka v proračunski sklad ministrstva za visoko šolstvo in 0,5 odstotka Zavodu za zaposlovanje - od tega 0,3 odstotka za skupen rizični sklad in 0,2 odstotka za vzdrževanje in vodenje centralne evidence.
Več v današnji tiskani izdaji Dela FT