Stranka SDS je na svojih plakatnih mestih za referendum objavila plakat z dvema zemljevidoma, ki naj bi ponazarjala »sedanje stanje« razmejitve na morju in »stanje po referendumu, če bo sporazum potrjen«. Oba zemljevida sta zelo daleč od resničnega stanja.
Piran - Oglasilo se je že več poznavalcev sedanjega stanja na morju in besedila sporazuma, ki takšnim ponaredkom ogorčeno nasprotujejo. Po objavljenem zemljevidu SDS je mogoče sklepati, da ima Slovenija po »sedanjem stanju« morje od rta Savudrija do točke T 6, to je še približno štiri do pet milj južneje od T5. To nikakor ne drži, kar najbolj vedo piranski ribiči, ki le občasno in na določenih delih nekoliko (približno za miljo) prečkajo sredinsko črto na morju.
Najbolj otipljiv dokaz, kako daleč sega slovensko morje, pa so pokazali 7. novembra lani, ko se je v Piranski zaliv podalo kakih 50 hrvaških ribiških čolnov in v morje sredi zaliva spuščalo hrvaške zastavice ter streljalo s signalnimi raketami. Slovenski policijski čoln je po dolgih letih prvič interveniral 500 metrov stran od Savudrijskega rta, vendar je v istem trenutku na istem mestu interveniral tudi hrvaški policijski čoln in tudi ta zahteval umik slovenskega čolna iz »hrvaškega« morja. V tistem delu morja je bila tudi Delova ekipa, ki jo je hrvaška novinarka Branka Šeparović podila iz »hrvaškega morja«. Od mesta incidenta do T6 pa je po trenutnem hrvaškem razumevanju še vsaj 15 milj »hrvaškega« morja.
Malo po domače
Neresnična je tudi predvidena rešitev na istem propagandnem plakatu za stanje po referendumu, če bo sporazum potrjen. Tako predstavljena rešitev govori o »služnostni poti«. To je pojem, ki ga mednarodno pomorsko pravo ne pozna in o njem ni govora v arbitražnem sporazumu. Je pa takšen zemljevid, čeprav izmišljen in zavajajoč, strašilka za tiste, ki ne vedo, komu naj v predreferendumski kampanji verjamejo.
Oba zemljevida so natisnili tudi v zloženki Zbora za republiko, ki se bo danes sestal na Bernardinu. Portoroški delavci pa so že izrazili svoje nestrinjanje s tovrstno politizacijo turističnega kraja, saj so prav mejni spor, vsi incidenti in sovražni izbruhi doslej samo škodovali gospodarskemu in turističnemu sodelovanju v Istri.
Iz tiskane izdaje Dela.