Ljubljana - Slovensko veleposlaništvo je 25. januarja 2005 preneslo hrvaškemu zunanjemu ministrstvu v Zagrebu diplomatsko noto N-25/05 z vsebino, da soglašata »o določitvi cone in službenega mesta za opravljanje mejne kontrole na državnem območju Republike Hrvaške na mejnem prehodu za obmejni promet Hotiza-Sveti Martin na Muri«. Z diplomatsko noto mednarodnopravne veljave je vlada Janeza Janše priznala, da je teritorij pri Hotizi na levem bregu Mure hrvaški. Zato je v predreferendumskem obdobju zanimivo poslušati izjave, da bo Slovenija zaradi arbitražnega sporazuma izgubila 800 hektarov na levem bregu Mure.
Začetki gradnje mejnega prehoda Hotiza-Sveti Martin segajo v leto 2002, ko je bil o tem sprejet dogovor mešane komisije Slovenije in Hrvaške po sporazumu o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops), predsednik vlade pa je še bil Janez Drnovšek. Na tej podlagi je bil leta 2003 (premier Tone Rop) pripravljen sporazum, ki je bil leta 2004 objavljen v uradnem listu, dokončno pa je bil sporazum formaliziran (postal je veljaven) s slovensko noto N-25/05, ko je bil predsednik vlade že Janez Janša.
Enostranska odpoved dogovora
Najkrajši opis posredovane note bi bil, da je mejni prehod Hotiza-Sveti Martin na državnem ozemlju Hrvaške. Slovenija je s tem dejanjem formalno priznala, da sega hrvaški teritorij tudi čez reko Muro, čeprav so lokalni prebivalci ves čas zatrjevali, da meja med Slovenijo in Hrvaško poteka po reki Muri. Tudi uradna slovenska politika sicer trdi, da je dne 25. junija 1991 ta del ozemlja nadzirala slovenska policija, a so se po informacijah lokalnega prebivalstva (uradnih dokumentov ni) slovenski pristojni organi začeli umikati na katastrske meje že leta 1993.
Janševa vlada je po letu dni protestov lokalnih civilnih iniciativ zaradi gradnje mejnega prehoda in enostranske postavitve mostu čez Muro, številnih poslanskih vprašanj ter enostranskih potez hrvaške strani 6. julija 2006 sprejela sklep o enostranski odpovedi dogovora med vladama o vzpostavitvi mejnega prehoda Hotiza-Sveti Martin na Muri, diplomatska nota o tem pa je bila hrvaški strani vročena še istega dne.
Pomen mejnega prehoda
A s tem dejanjem ni bil odpovedan celoten sporazum in mejni prehod ima vso formalnopravno podlago za obratovanje. Če bi Slovenija hotela pred arbitražo, kjer bo lahko imela nespametna diplomatska nota Janševe vlade precejšnjo težo, zmanjšati pomen obstoja mejnega prehoda, bi morala umakniti svoje policiste in carinike, s tem pa bi odstopila od sporazuma o skupni rabi mejnega objekta.
Na vprašanje, zakaj tega ni storila vlada Boruta Pahorja, na ministrstvu za zunanje zadeve po neformalnih kanalih pojasnjujejo, da v postopku pogajanj o arbitražnem sporazumu Slovenija ni hotela povzročati nepotrebnih incidentov.
Glede na nerodne poteze prejšnjih vlad, še zlasti v obdobju prvaka SDS Janeza Janše, je z današnje perspektive zanimivo poslušati njegove besede, ki jih je izrekel 27. maja prebivalcem Hotize na javni tribuni o arbitražnem sporazumu, ko jim je razlagal, da je arbitražni sporazum, ki med drugim vrača izhodišče za definiranje meje na 25. junij 1991, slab zaradi določanja kopenske meje.
Iz sredine tiskane izdaje Dela