Pismo, ki ga morda ni bilo
Če bo Lahovnik iz Zaresa odšel mirno, se vlada lahko izogne rekonstrukciji.
Matej Lahovnik je unikum v slovenski politiki. Je gospodarski minister, ki v času kolapsa slovenskega gospodarstva zaseda vrhove lestvic priljubljenosti. Je član vlade, ki za sestanke vrha koalicije nima časa. Bil je član Zaresa, ki ni prišel na pomembna srečanja stranke, ker je čuval svoje otroke.
Je liberalni minister, ki je že od imenovanja Draška Veselinoviča na čelo NLB v sporu z liberalnimi demokrati. Je član Pahorjeve ekipe, ki je v dobrem letu in pol mandata že tolikokrat zagrozil z odstopom, da mu je celo Janez Janša svetoval, naj enkrat res odide.
Njegov izstop iz stranke Zares, ki jo je v času, ko je shirala nekdaj mogočna LDS, pomagal ustanavljati, zato ni presenečenje. Morda je zanimivo le to, zakaj se je za odhod odločil prav zdaj. Ker se je Gregor Golobič, ki ga med afero Ultra edini med vodilnimi ljudmi v stranki ni podprl, odločil znova kandidirati za predsednika Zaresa? Malo verjetno, če so, kot smo slišali včeraj, prav Lahovnika nagovarjali, naj prevzame stranko, a je ponudbo odklonil. Ker sta se na odprti sceni spopadla zaradi gradnje TEŠ 6? Morda, a ta zgodba ni nova in v zadnjih tednih se ni zgodilo prav nič posebno prelomnega. Ker stranki na javnomnenjskih lestvicah slabo kaže? Drži, a pravi preizkus bodo vendarle lokalne volitve čez nekaj mesecev.
Razlogi za Lahovnikov izstop so pomembni zato, ker lahko povzročijo zelo resne politične zaplete. Vse je odvisno od javnih interpretacij dogovora v trikotniku Lahovnik - Golobič - Pahor. Če bo slovo mirno in spravljivo, kakor je kazalo v ponedeljek, se bo Pahor morda lahko izognil rekonstrukciji vlade, ki si je zdaj, ko ima odprte prav vse fronte, od sindikatov, reform do proračuna, zagotovo ne želi. Zares bi se morda lahko odrekla četrtemu ministrstvu in Lahovnik bi ostal na čelu svojega resorja. Toda skrivno(stno) pismo Pahorju, v katerem Lahovnik menda kaže s prstom na Golobiča, napoveduje drugačen razplet. Če bo minister, ki ga sicer nedvomno odlikuje močan smisel za politično preživetje, svojo stranko zapustil z javno brco v njeno najbolj bolečo točko, se bo Pahor v prihodnjih mesecih namesto z izhodno strategijo ukvarjal z reševanjem lastne vlade. Razen če - kar v politiki sploh ni nenavadno - trojica prvakov pravočasno »ugotovi«, da pisma sploh nikoli ni bilo.
Iz torkove tiskane izdaje Dela
