Ljubljana - Tednik Mladina je prejšnji teden od kabineta predsednika vlade zahteval natančne podatke o tem, kako je bila izpeljana javnomnenjska raziskava ob pripravi sprememb zakona o praznikih in dela prostih dnevih.
Premierov kabinet je raziskavo naročil pri komaj ustanovljenem inštitutu, ki ga vodita ustanovna člana Zbora za republiko dr. Frane Adam in dr. Matej Makarovič. Inštitut je bil izbran za izvajalca, čeprav na področju javnomenjskih raziskav še nima nobenih referenc, poleg tega pa je Aleksander Zorn, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki se je ukvarjal z iskanjem novih praznikov, prav tako ustanovni član Zbora za republiko.
To povezavo med Zornom, Adamom in Makarovičem je prvo problematiziralo Delo. Sledili so drugi mediji, tudi Mladina. Kaj je Jerneja Pavlina oziroma premierov kabinet tako zmotilo ravno v njenem pisanju, da je vsem resorjem poslal navodilo, naj ne komunicirajo s to revijo, nismo izvedeli, saj je Pavlin kljub obljubi, da se bo z nami pogovoril, popoldan sporočil, da vsega skupaj ne želi komentirati. Takšen odgovor smo dobili tudi, ko smo na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili vprašanje, ali so tovrstna navodila v skladu s splošnimi demokratičnimi in civilizacijskimi standardi, ki veljajo v Sloveniji, članici Evropske unije.
Sicer pa je Pavlinovo navodilo nezakonito, saj zakon o medijih državnim organom zapoveduje, da morajo na novinarska vprašanja odgovarjati, prav tako pa zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne dovoljuje organom nobene diskriminacije med iskalci informacij. Na ministrstvu za javno upravo, kjer skrbijo za transparentnost javne uprave, so nam zato povedali, da so Pavlinov dopis sicer prejeli, vendar ga niso razumeli kot navodilo (čeprav že v naslovu piše Navodilo za komuniciranje), bolj kot priporočilo. “Doslej smo z vsemi mediji komunicirali enako. Tako bo tudi v bodoče,” nam je povedala Karmen Uglešič. Minister za javno upravo Gregor Virant meni, da gre v primeru Pavlin predvsem za nerodnost, saj vladni predstavnik za stike z javnostjo nima pristojnosti nad predstavniki za stike z javnostjo v posameznih ministrstvih: “Navodila nam lahko daje samo predsednik vlade in on nam navodil o 'zapiranju' državne uprave ni nikoli dal.”
Proti Pavlinovemu načinu razmišljanja se je izrekel tudi Miran Koren, dolgoletni predstavnik za stike z javnostjo pri generalni policijski upravi, ki zdaj dela na PU Celje. Korena številni novinarji cenijo kot enega bolj profesionalnih državnih piarovcev. "Sam takšnega navodila nisem dobil. Če bi moj delodajalec od mene kaj takšnega zahteval, bi mu povedal, da v interesu javnosti in profesionalizma takšnega “nasveta” ne morem in ne bom upošteval. In bi se v inštituciji, ki bi kaj takega od mene zahtevala, nehal ukvarjati s piarom. Takšen nasvet me kot državljana preseneča, kot profesionalnega piarovca pa močno skrbi. Sam v funkciji piarovca nisem nikoli imel različnih vatlov do posameznega medija,” pravi Koren.
V Britaniji bi zaradi tega padla vlada
V Veliki Britaniji ni primerov uradnega poseganja v uredniško avtonomijo s strani vlade in njenih služb. Nepojmljivo pa vsekakor je, da bi vlada delala "črne liste" in izbirala, kateremu mediju dajati informacije, kateremu pa ne. Takšna vlada bi na Otoku padla, piše o Pavlinovem navodilu naš londonski dopisnik.
Podobno velja tudi v Italiji, poroča Delov dopisnik iz Rima, kjer se že šest desetletij ne dogaja več, da bi ministrstvo za resnico ali katera druga vladna institucija odločala, kateri medij lahko kaj izve, kateri pa ne. Vsakokratna vlada se sicer polemično spopada z mediji, ki ji niso naklonjeni, vendar imajo vsi enak dostop do informacij.
Berlin: Dediščina Tita
“To je v Sloveniji zagotovo ostalo kot socialistična dediščina Josipa Broza Tita,” se je “pošalil” nemški novinarski kolega, ko mu je naš berlinski dopisnik opisal težave, s katerimi se pri pridobivanju informacij od državnih organov morajo spoprijemati slovenski novinarji.
Več preberite v torkovi tiskani izdaji Dela.