Rok Kajzer, dopisnik Dela
Zagreb - Premierka Jadranka Kosor je tako že sklicala izredno tiskovno konferenco, na kateri je javnosti poskušala dokazati, da ima dovolj široko parlamentarno večino in da delo vlade ne bo ogroženo. Takšne poteze so po tukajšnjih sodbah znamenje, da je izstop Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) v vladi povzročil veliko večji pretres, kakor se zdi na prvi pogled.
Od HSLS, prve nekomunistične stranke na Hrvaškem, ki je v desetletju in pol po prvih demokratičnih volitvah pomembno vplivala na politične dogodke v državi in si jo je javnost najbolj zapomnila po spodkopavanju levosredinske vlade Ivice Račana, danes tako rekoč ni ostalo nič. V parlament se je na zadnjih volitvah prebila le po zaslugi nekaj prepoznavnih posameznikov na severozahodu države in je imela v saboru le dva poslanca. Že nekaj ur pa je neparlamentarna stranka, saj sta oba poslanca, Ivan Čehok in Antun Korošec, izstopila iz HSLS in obljubila podporo Kosorjevi, ker da se z izstopom iz koalicije ne strinjata.
Za zdaj še ni znana usoda nekdanje predsednice HSLS Đurđe Adlešič, ki je odstopila s položaja podpredsednice vlade. Adlešičeva se lahko vrne v sabor, s predsednikom države Ivom Josipovićem pa se je že pogovarjala o možnosti, da bi se preselila na Pantovčak kot njegova svetovalka. Bolj kakor kadrovske križanke sta v ospredju drugi dve vprašanji: kaj bo izstop pomenil za HSLS, in še pomembneje, kaj bo prinesel vladi Jadranke Kosor.
Odločitev za preživetje
Javnomnenjske raziskave HSLS ne napovedujejo preboja v sabor, zato je že slišati očitke predsedniku stranke Darinku Kosorju (premierkinemu sorodniku), da je naredil politični samomor. Toda ta poteza predsednika, ki je HSLS prevzel lani, je bila pričakovana in povsem logična, saj le izstop iz zavezništva s HDZ (ki je trajalo od leta 2003) teoretično omogoča preživetje stranke. Pravočasni izstop je namreč temeljni pogoj za pridružitev vedno močnejšemu opozicijskemu bloku SDP-HNS-IDS-HSU, ki bo brez težav po volitvah prevzel oblast v državi.
Kosor se je menda odločil za vrnitev HSLS v opozicijsko združbo oziroma tako imenovano »kastavsko skupino« ali »kukuriku koalicijo« (formalno je nastala v kastavskem lokalu Kukuriku), čeprav tej odločitvi razen v SDP niso najbolj naklonjeni, češ da gre za stranko, ki je podpirala korumpirano oblast in ki se obrača po vetru. Toda Kosorju je že mesece povsem jasno, da se lahko stranka, če ne vstopi v koalicijo z opozicijskimi strankami, za vedno poslovi od sabora in vsakršne vloge v političnih procesih na Hrvaškem. Formalno pridružitev HSLS kastavski skupini je pričakovati jeseni.
Odšli HSU in HSLS, v odhodu SDSS?
Oči so uprte tudi v srbsko stranko SDSS, ki sicer še podpira vlado, a je Kosorjevi postavila »jesenski ultimat«. Do takrat namreč zahtevajo rebalans proračuna in konkretne protikrizne ukrepe; če se to ne bi zgodilo in če se bo pokazalo, da oblast ni zmožna končati pogajanj z EU, so napovedali slovo. Zaradi stalnih opozoril vladi so jih v HDZ že poimenovali »rušilni faktor«. Tudi SDSS so pogosto omenjali kot stranko, ki bi se po upokojenski HSU (ki je prva izstopila iz vladne koalicije in se pridružila kastavski skupini) in HSLS lahko zatekla v naročje opozicijskega bloka.
Bolj jasna pa je usoda tistega, kar je ostalo od vladne koalicije. Jadranka Kosor lahko računa le še z zvesto kmečko HSS (ki ji ankete napovedujejo popoln polom na volitvah), nepredvidljivo SDSS in nekaj manjšinskimi poslanci, ki pa že razmišljajo o tem, kako se navezati na prihodnjo vlado. Prvi resnejši poskus uničenja te krhke večine oziroma vzpostavitve pogojev za predčasne volitve bo opozicija menda izvedla jeseni ob sprejemanju rebalansa proračuna.
Napaka za napako
Kosorjeva pa v teh dneh nima težav le s partnerji, ampak predvsem s stanjem v državi. Odhodi iz koalicije so namreč - poleg političnih računov - predvsem posledica dejstva, da se vlada, tako kakor Sanaderjeva, ne zmore resno spoprijeti s krizo in reformami. Sindikalni predstavniki so ta teden predložili saboru več kot 800.000 referendumskih podpisov. S temi glasovi je namreč ljudstvo sporočilo silno nezadovoljstvo z oblastjo in prepričanje, da vlada ni zmožna izvesti korenitega preobrata in obračuna s krizo. Poleg omalovaževanja uspeha sindikatov so Kosorjevi škodovali vnovično imenovanje osovražene Hloverke Novak-Srzić na pomemben položaj na HTV (in s tem povezani očitki o vnovičnem desantu HDZ na HTV), nova rekordna zadolžitev v vrednosti 1,8 milijarde evrov in nenehne napovedi ekonomistov, da je država tik pred bankrotom.
Nekoč priljubljena premierka, ki je (sicer pod mednarodnim pritiskom) omogočila pregon državnega kriminala in korupcije, v katera je vpleteno predvsem članstvo HDZ, sklenila sporazum s Slovenijo in s političnega prizorišča odstranila Iva Sanaderja, je ta trenutek na najnižji točki priljubljenosti, odkar je pred letom dni prevzela vladne vajeti. Slabo leto mandata, ki je še pred njo - če ne bo predčasnih volitev - je zanjo, kakor tudi za državo, le še umiranje na obroke.
Iz petkove tiskane izdaje Dela