Vanja Tekavec, Olga Cvetek
Ljubljana - S tem se končuje več kot leto dni trajajoča preiskava spornih prevzemov, ki se je začela s hišnimi preiskavami na več koncih Slovenije junija lani. Njen epilog je neposredna obtožnica zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb, ki so v letih 2006-2009 sodelovale pri dveh najbolj razvpitih tajkunskih prevzemih pri nas.
Informacijo o vloženi obtožnici so včeraj potrdili na Okrožnem sodišču v Ljubljani in v skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki jo vodi Blanka Žgajnar. Primer je po dosegljivih podatkih vodil tožilec Jože Kozina, ki je neposredno obtožnico poslal ljubljanskemu sodišču že v ponedeljek.
»Potrjujemo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani danes od posebne skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala prejelo neposredno obtožnico zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb. V skladu s sodnim redom v tej fazi več podatkov ne moremo posredovati,« so se včeraj odzvali na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Na posebni skupini tožilcev so potrdili tudi to, da je obtožnica vložena zaradi več kaznivih dejanj; med drugim zaradi zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, pranja denarja, pomoči pri zlorabi položaja ali pravic, pomoči pri zlorabi položaja, pomoči pri pranju denarja.
Operacija Plinfin
Z vložitvijo neposredne obtožnice se uradno končuje več kot leto dni trajajoča preiskava spornih menedžerskih odkupov Pivovarne Laško in koprskega Istrabenza, znana tudi kot operacija Plinfin. Preiskava se je začela junija lani s hišnimi preiskavami na več delih Slovenije, vsebina kazenskih ovadb je bila javnosti predstavljena maja letos.
Po neuradnih in nepreverjenih informacijah so kriminalisti takrat ovadili (osumili več kazenskih dejanj) 11 fizičnih oseb, v operaciji Plinfin domnevno poleg Bavčarja in Šrota še Nastjo in Kristjana Sušinskega, prvega moža blejske Sportine Bahtijara Bajrovića in njegovo sodelavko Janjo Žunič Jenšterle, jeseniškega odvetnika Branka Lipovca ter dve pravni osebi, blejsko Sportino in Microtrust. V operaciji Laško pa so bili menda med osumljenimi poleg Šrota še slamnata lastnica Kolonela Danijela Raković in Saša Fajs, dolgoletni direktor mariborskega Infonda Matjaž Rutar in tri pravne osebe, Šrotov Kolonel, Center Naložbe in mariborski holding Infond.
Zoper koga je tožilstvo vložilo obtožnico, na ljubljanskem okrožnem sodišču niso hoteli razkriti, preseneča pa, da je posebna skupina tožilcev »preskočila« fazo sodne preiskave in zoper osumljene vložila obtožnico neposredno po kriminalistični preiskavi. Ali to pomeni, da je bila ovadba kriminalistov podprta s tako trdnimi dokazi, da so tožilci lahko hitro zbrali tehtne argumente za vložitev obtožnice?
»To pomeni le, da je tožilec ocenil, da ne potrebuje sodne preiskave,« je na naše vprašanje nikalno odgovoril poznavalec kazenskega prava s Pravne Fakultete v Ljubljani Primož Gorkič.
Za zlorabo položaja je po kazenskem zakoniku zagrožena tudi zaporna kazen, za pranje denarja, če je to kaznivo dejanje storjeno v prav za to zbrani hudodelski združbi, celo do deset let zapora in še denarna kazen. Ob tem velja spomniti, da je ljubljansko sodišče že pred časom »zamrznilo« lastniški delež Igorja Bavčarja v njegovem podjetju FB Investicije. Poskus, da bi dali na led tudi premoženje Boška Šrota, je za zdaj propadel, saj je celjsko sodišče enega izmed predlogov skupine tožilcev, s katerim bi Šrotu za najmanj tri mesece prepovedalo odtujitev ali razpolaganje s premoženjem, zavrnilo.
Kot smo že poročali, kriminalisti sumijo, da sta Igor Bavčar in Boško Šrot v letih med 2006 in 2009 kot najodgovornejša zlorabila svoj položaj za prikrit menedžerski prevzem družb, ki sta jih vodila. V menedžerskem prevzemu Istrabenza (operacija Plinfin) je bilo menda ključno veriženje, prek katerega so vpleteni akterji domnevno spravili v promet večjo količino delnic Istrabenza, in sicer tako, da so jih kupovali prepoceni oziroma približno 53 odstotkov pod tržno ceno. Na podlagi ponarejenih opcijskih pogodb je potem menda v verigi prodaj med tremi gospodarskimi družbami delnica Istrabenza spet zrasla do tržne cene, ki jo je plačal končni kupec. Pri dveh vpletenih družbah se je tako nezakonito ustvaril kapitalski dobiček - pri prvi dobrih 750.000 evrov in pri drugi več kot 25 milijonov evrov, ta denar pa naj bi pozneje odtekal na trg kapitala, za nepremičnine in celo na račune povezanih fizičnih oseb.
Zloraba položaja pri poslih, povezanih z lastninjenjem, je glavni očitek kriminalistov tudi v primeru Pivovarne Laško, ki jo je v letih med 2006 in 2009 vodil Boško Šrot. Po dosegljivih podatkih kriminalisti sumijo, da je Šrot v omenjenem obdobju izvedel prikrit prevzem Pivovarne Laško, pri čemer je domnevno z nezakonitim financiranjem to družbo oškodoval za 109 milijonov evrov.
Obtožnica vročena šele po sodnih počitnicah
Sodišča od 15. julija do 15. avgusta zaradi sodnih počitnic odločajo le v nujnih zadevah, prav tako strankam ne vročajo pošte. Obtožnica bo po pravilih dodeljena tako imenovanemu naravnemu sodniku, kar pomeni, da sodniki ne morejo izbirati, o katerih primerih bodo razsojali. Po prejemu obtožnice mora predsednik senata, pred katerim bo glavna obravnava, pregledati, ali je obtožnica formalno sestavljena po predpisih. Če ni, jo vrne tožilcu, naj jo v treh dneh popravi, sicer odredi, da se obtožnica pošlje obdolžencu.
Zaradi sodnih počitnic bodo torej obdolženci in njihovi zagovorniki šele v drugi polovici avgusta izvedeli, kaj konkrektno jim očita tožilstvo. Po prejemu obtožnice imajo nato osem dni časa za morebitni ugovor. Ker je skupina tožilcev vložila neposredno obtožnico, lahko pričakujemo, da bo obramba v ugovorih spodbijala utemeljenost suma.
O ugovorih odloča zunajrazpravni senat. Ta lahko vrne obtožnico tožilstvu v dopolnitev ali popravek oziroma naloži dopolnitev preiskave. Lahko pa obtožbe tudi ne dopusti in kazenski pregon ustavi (če dejanje, opisano v obtožnici, ni kaznivo). Če senat ugovor zavrne, postane obtožnica pravnomočna in sodišče razpiše obravnavo.
Ker ne gre za prednostno zadevo in ker obdolženci niso priprti, bosta do razpisa obravnave predvidoma minili najmanj dve leti. Sicer pa bo zanimivo spremljati, kakšna bo odločitev senata, saj se je pri pregonu gospodarske kriminalitete že večkrat pokazalo, da imajo tožilci in sodniki različne poglede. Medtem ko tožilci pravijo, da za utemeljenost suma ne potrebujejo izvajanja dokazov oziroma sodne preiskave, sodniki večkrat menijo, da je treba tožilske navedbe oziroma posamezne dokaze, na katere se sklicujejo v obtožnici, vendarle preveriti v preiskavi. Zato se lahko zgodi, da bo senat ob reševanju ugovorov vrnil obtožnico tožilstvu, to pa bo moralo vložiti zahtevo za preiskavo.
Igor Bavčar: To je čisti konstrukt
Boško Šrot za pojasnila ni bil dosegljiv, Igor Bavčar pa je v sporočilu za javnost poudaril, da je vložitev obtožnice politični konstrukt Zorana Jankovića in njegove družine. »Milan Kučan je pred kratkim dejal, da obstaja samo ena pravna država. Strinjam se, da! Ena za Zorana Jankovića, v kateri ovadbe zoper njega tri leta čakajo v predalu in se potem zgubijo v Postojnski jami, in druga za Igorja Bavčarja, v kateri na podlagi ovadbe Zorana Jankovića vse poteka ekspresno, kar med sodnimi počitnicami!«
Iz tiskane izdaje Dela