Ljubljana - Vendar so azbestna vlakna v nizkih koncentracijah zaradi široke uporabe pred tem povsod, predvsem v urbanih okoljih, ugotavlja zdravnik dr. Marko Vudrag, vodja raziskovalne skupine Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana in strokovni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica.
Nikjer pa ni zbranih novejših podatkov, koliko azbesta je v Sloveniji. Po podatkih Nacionalnih smernic za azbest, ki jih je leta 1999 pripravil Inštitut za varovanje zdravja RS, je bila takrat s cementno kritino z azbestom pokrita tretjina vseh stavb v Sloveniji. Največ jih je bilo v mariborski regiji (približno polovica) in murskosoboški (42,5 odstotka), sledijo koprska regija (40,5 odstotka), celjska (38,1 odstotka), novogoriška (30 odstotkov), najmanj azbestnih kritin pa je bilo v kranjski (14 odstotkov) in novomeški regiji (12 odstotkov). V ljubljanski regiji je bila takrat s kritino, v kateri je bil azbest, pokrita približno četrtina zgradb, a se podatki od takrat po mnenju dr. Marka Vudraga niso veliko spremenili in je obremenjenost okolja z azbestom v Sloveniji še vedno precejšnja.
V Slovenijo je bilo od leta 1946 uvoženih približno 670.000 ton azbesta, predvsem iz Kanade, Rusije, Južne Afrike ter Bosne in Hercegovine. Poraba je bila največja v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja; takrat so jo že začeli omejevati najprej v ZDA, potem pa v članicah EU. Azbest so uporabljali predvsem pri proizvodnji salonitnih plošč, cementno azbestnih cevi, kombi S-plošč, tesnil, azbestne tkanine, brizganega azbesta itd. Večina teh proizvodov ima življenjsko dobo od 35 do 45 let in jih je prav v teh letih treba zamenjati. Še posebno problematične so preperele cementne kritine iz azbesta, saj se ta sprošča v naše delovno in bivalno ozračje.
Zanimalo nas je, koliko ljudi se odloči za najem posojila za zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, na primer Salonit, pri Eko skladu. Ta namreč vsako leto objavi dva javna poziva, ki vključujeta tudi menjavo tovrstnih kritin. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov (43OB10) je bil objavljen 19. januarja in je odprt do porabe sredstev, to je 12 milijonov evrov, oziroma do 28. januarja prihodnje leto. Sekretarka Eko sklada in vodja sektorja za kreditiranje Nataša Černila Zajc je povedala, da so lahko priznani stroški zamenjane azbestne kritine največ 44 evrov na kvadratni meter. Kritino lahko do površine 300 kvadratnih metrov zamenja vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje krovskih del, če je površina večja, pa mora imeti okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor.
Drugi javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov (44PO10) pa je bil objavljen 9. aprila in je odprt do porabe sredstev, to je 20 milijonov evrov, pri čemer se lahko vsota poveča za pet milijonov evrov, oziroma do 20. decembra. Doslej je prispelo 21 vlog, nobena pa ne vključuje zamenjave strešne kritine z azbestom, tako kot tudi lani ne, je povedala Nataša Černila Zajc.
Iz tiskane izdaje sobotnega Dela