»Vsako leto večji, z boljšim in obširnejšim programom, več obiskovalci, uradnimi gosti ..., kar je v času krize, ki najprej nezasluženo udari po kulturnih dogodkih, svojevrsten fenomen,« šesto izdajo Grossmannovega festivala filma in vina komentira programski direktor Tomaž Horvat.
»Izkazalo se je, da v slovenskem prostoru na tem področju zeva ogromna luknja, ki smo jo, upam, z našim delovanjem korektno zapolnili,« programsko zamejitev na filme B produkcije opredeljuje Tomaž Horvat. Festivalski program je po njegovih besedah primerljiv z največjimi žanrskimi festivali, čeprav je proračun Grossmannovega veliko manjši. Na začetku se je zdelo, da bo organizacija ambicioznega festivala v majhnem mestu ovira, »a zdaj je to postala naša velika prednost, saj je tovrsten dogodek in enkratno festivalsko vzdušje nemogoče prenesti v večja mesta,« dodaja Horvat.
Letos bodo na festivalu prikazali 36 celovečernih filmov iz 18 držav ter dobro bero kratkometražnih filmov. Večino projekcij bodo pospremili avtorji filmov. Gost letošnjega festivala je legendarni brazilski režiser grozljivih filmov - José Mojico Marins, bolj znan kot Coffin Joe, ki mu bodo posvetili retrospektivo.
Na obisk prihaja tudi kontroverzni nemški režiser Uwe Boll s svojimi najnovejšimi filmi in dokumentarcem Raging Boll, ki govori o njegovem življenju. Horvat izpostavlja tudi predstavitev najnovejše srbske produkcije, ki po svetu slovi kot ena najvitalnejših in najnevarnejših sploh. Prikazali bodo, denimo, Srbski film Srdjana Spasojevića.
Premierno bodo zavrteli tudi tretji celovečerni film hišne Grossmannove produkcije Plan 9 Vinopiri: Ledena trgatev režiserja Vitomirja Kaučiča, pri katerem sodeluje vsa festivalska ekipa. Obiskovalci bodo poleg tega lahko prisluhnili bogatemu glasbenemu programu, na posebnem večeru se bo predstavila tudi revija RockHard. Del standardne festivalske ponudbe ostaja Torture Garden, 12-urni maraton B filmov, ki deluje po principu »več vidiš, manj plačaš«, Mala delavnica groze, na kateri filmske ekipe med festivalom snemajo filme.
Kaj pravzaprav opredeljuje t. i. B filme? »B film je postal zelo izmuzljiva kategorija, nenazadnje velika večina hollywoodske sodobne produkcije vsebinsko spominja ravno na B-filme z ogromnimi proračuni, a brez drznosti, kar je leta nazaj že ugotavljal legendarni B-pionir Roger Corman,« pojasnjuje Horvat.
Preporod sodobnega B-filma je po njegovih besedah omogočila digitalna revolucija. »Čar filmov B kategorije je v izjemno nizkih stroških produkcije ter dobesedno neomejenih vizualnih možnostih, ki jih ponuja. V kolikšni meri je to dejansko izkoriščeno, je zgodba zase, a vsekakor to področje ponuja vsebinsko in vizualno veliko zanimivejše filme kot velika večina največjih produkcij.«
Kako je z B filmi pri nas? »Opažamo, da Slovenija na tem področju na žalost zelo zaostaja, ne toliko v smislu pomanjkanja nadarjenih in zavzetih ustvarjalcev, kot v uradni filmski politiki, ki to področje nerazumljivo zanemarja, čeprav je za tako majhen filmski trg, kot je slovenski, digitalna revolucija naravnost naročena. Dejstvo, da se včasih prav v najtežjih situacijah, rojevajo največja in najizvirnejša umetniška dela, je trenutno res edina tolažba,« zaključuje Horvat.
Iz tiskanega Dela.