Ljubljana - »Avtonomija je bila vodilo vseh naših razmislekov, kajti velikokrat se deklarativne rešitve težko prevedejo v zakonske ovire,« je na današnji predstavitvi osnutka zakona o medijih dejala kulturna ministrica Majda Širca. A kljub temu zakon ustvarja razmere za profesionalno delo v novinarstvu in temelji na transparentnosti, pravi Majda Širca, odpravlja pa tudi nekatere slabe rešitve iz obstoječega zakona o medijih.
A osnutek zakona o medijih še ne vsebuje zahtev, ki so jih pred kratkim postavili novinarski aktivi, in je samo podlaga za širšo razpravo ter priložnost za samorefleksijo novinarjev, je včeraj v imenu 16 novinarskih aktivov pojasnil novinar Večera Vasja Jager. »Zdaj bomo morali natančneje proučiti osnutek, vendar je že ob prvem pregledu besedila jasno, da stvari niso čisto takšne, kot smo si zamislili, in bomo absolutno vztrajali pri začrtanih ciljih,« je dejal Jager. Pojasnil je še, da v osnutku pogrešajo določbe glede obveznega soglasja ministrstva za kulturo pri prodaji več kot 20-odstotnega deleža medija. »Zavzeli smo se, da bi ministrstvo v takih primerih dalo soglasje, ki bi bilo obvezujoče, v nasprotnem primeru pa bi bil tak posel ničen,« je povedal Jager. Nekaj pripomb se nanaša tudi na sestavo organa, ki bo preverjal javni interes in v katerem naj bi bili štirje predstavniki ministrstva za kulturo in en predstavnik urada za varstvo konkurence. Prav tako ni podrobneje opredeljena ločitev uprave oziroma lastnika od uredništva medija.
Sicer pa je v osnutku zakona določena absolutna prepoved povezav med časnikom in radijskim oziroma televizijskim programom ter med oglaševalsko organizacijo in izdajateljem ali lastnikom izdajatelja časnika, ali radijskega, ali televizijskega programa. Predlog prinaša tudi jasnejšo definicijo javnega interesa v medijih in poleg obstoječega letnega projektnega sofinanciranja programskih vsebin uvaja tudi večletno programsko sofinanciranje medijev, katerih vsebine zadostijo javnemu interesu, pod določenimi pogoji pa je predvidena tudi pomoč medijem v poslovnih težavah.
Novinarstvo mora opraviti pošteno samorefleksijo
Novost je tudi uredniški statut za večje medije, ki ureja postopek reševanja konfliktov med izdajateljem in uredništvom ter konfliktov znotraj uredništva, dopolnjuje pogoje za odgovornega urednika ter določa novinarski kodeks kot del pogodbe o zaposlitvi med novinarjem in izdajateljem.
A kot poudarja Jager, je to samo uvod v širšo razpravo, ki jo bo treba opraviti in v kateri bo tudi novinarstvo moralo pogledati vase in opraviti pošteno samorefleksijo. V tem smislu je treba opraviti širšo razpravo znotraj novinarskega ceha o profesionalizaciji oziroma zapiranju novinarskega poklica, ustanovitvi zbornice, podelitvi licenc. Da je bila medijska ali novinarska zbornica resno v igri za vnos v osnutek zakona, je včeraj povedala tudi ministrica Majda Širca, a je pojasnila, da se jim je zdelo bolje, da se oblikuje iz »baze«, zato jo prepuščajo razmisleku v javni razpravi. »Vi se opredelite,« je dejala na novinarski konferenci ob predstavitvi osnutka zakona.
V Združenju novinarjev in publicistov pa pravijo, da vsebine predloga novele še ne morejo komentirati, saj po besedah člana združenja Nenada Glüksa v nasprotju z društvom novinarjev Slovenije niso smeli sodelovati v ekspertni skupini za snovanje predloga zakona. Združenje je bilo v tem primeru diskriminirano, je dejal Glüks.
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž je pozdravil predvsem določbo o testu javnega interesa pri presojanju koncentracije medijev ter obvezo lastnika medija, da pred vsako spremembo ali dopolnitvijo vsebinske zasnove medija in pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika pridobi mnenje uredništva. Repovž je kot pomembnega omenil tudi uredniški statut, ki ureja postopek reševanja konfliktov med izdajateljem in uredništvom, pa tudi določbo, po kateri novinarju ali uredniku, ki zaradi ugovora vesti ne more več sodelovati z medijem, zakon zagotavlja odpravnino. Zadovoljni so tudi s spremembami opredelitve pravice do popravka in odgovora.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela