Premier Borut Pahor, ki je v torek zvečer dopotoval v Banjaluko, se je danes sešel s premierom Republike srbske Miloradom Dodikom, s katerim sta govorila o političnem in gospodarskem sodelovanju. Po srečanju je Pahor predstavnike BiH pozval, naj po oktobrskih volitvah začnejo proces medsebojnega dialoga.
Sarajevo - Slovenski premier Borut Pahor se je po torkovem srečanju s predsedujočim ministrskemu svetu Bosne in Hercegovine Nikolo Šprićem sešel še s premierom Republike srbske Miloradom Dodikom. Pogovarjala sta se predvsem o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in srbsko entiteto. Gospodarskim odnosom sta veliko pozornosti namenila tudi Pahor in Špirić - zavzela sta se za njihovo krepitev in skupno nastopanje v drugih državah.
Na srečanju s Špirićem so veliko pozornosti posvetili problemom, ki obremenjujejo sicer zelo dobre dvostranske odnose. Eden takšnih je dolg Ljubljanske banke do varčevalcev v BiH, o katerem se voditelji obeh držav pogovarjajo na vsakem srečanju. Eden najnovejših problemov pa so delavci iz BiH. Kot je slišati, jih je kar 14.000 dobilo odpoved delovnega razmerja, zato so morali zapustiti Slovenijo, večina pa od delodajalcev zahteva nemajhne vsote denarja za že opravljeno delo. Slovensko veleposlaništvo v Sarajevu je tako v zadnjem času pogosto prizorišče protestov delavcev, ki zahtevajo svoje plače, saj se ne morejo vrniti v Slovenijo, da bi protestirali pri nekdanjih delodajalcih. Bosanska stran je zato poudarila, da ji je veliko do sklenitve sporazuma o zaposlovanju delavcev iz BiH v Sloveniji in sporazuma o premoženjskopravnih odnosih.
Prav med srečanjem premierov v Banjaluki so v tukajšnjih medijih precejšnjo pozornost namenili odločitvi podjetja GP Hidrogradnja, podizvajalca SCT, da bo ustavilo dela na sarajevski obvoznici, ker jim slovensko podjetje ni zagotovilo gradbenega materiala. Sicer pa to ni prvi takšen protest gradbenikov BiH, ki imajo poslovne stike s SCT. Vsi ti spori seveda niso mogli ostati brez posledic. Slovensko gospodarstvo počasi izgublja svoj položaj na trgu BiH. V devetdesetih letih je bila Slovenija po vrednosti blagovne izmenjave z BiH na drugem mestu, od takrat pa je zdrsnila na šesto mesto, medtem ko pri vseh glavnih konkurentih ves ta čas zaznavajo povečevanje blagovne izmenjave. V letošnjih šestih mesecih je slovenski izvoz v BiH ves čas postopoma upadal.
V Sarajevu, kjer je sedež ministrskega sveta BiH, pa je ostalo brez odgovora vprašanje, zakaj sta se Pahor in Špirić sestala v Banjaluki. Kadar ni uradnih odgovorov, začnejo med ljudmi krožiti različna ugibanja. Tako zdaj sumijo, da se premiera nista sestala samo zato, da bi potrdila dobre dvostranske odnose med državama. Po splošnih domnevah je Borut Pahor oblastem v Banjaluki posredoval zahtevo Bruslja po takojšnjem prenehanju groženj srbske oblasti z morebitno odcepitvijo od BiH, ki so se pojavile po odločitvi Meddržavnega sodišča o Kosovu.
Istega dne je predsednik SNSD Milorad Dodik sklical sestanek vseh srbskih strank, na katerem bi morali sprejeti skupno strategijo o prihodnjem političnem delovanju. Sestanek je propadel, ker so ga bojkotirale vse opozicijske stranke. Pahor se je več kot eno uro pogovarjal z Dodikom, in to v glavnem o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in srbsko entiteto. Slovenski premier je izjavil, da je njegova država pripravljena vlagati v BiH in da so velike možnosti za gospodarsko sodelovanje. Dodik je po srečanju povedal, da je bila ena glavnih tem gradnja cest v srbski entiteti. Pred kratkim so razveljavili pogodbo vlade Republike srbske z avstrijsko družbo Strabag o gradnji več kot 400 kilometrov avtocest.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela