Verniki nasprotujejo premestitvi dveh župnikov

Veliko vernikov je nezadovoljnih s kadrovskimi spremembami v murskosoboški škofiji, za katere se je odločil škof Peter Štumpf. O vsem so obveščeni ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, minister Boštjan Žekš in generalni konzul Slovenije v Monoštru Drago Šiftar.

Ivan Gerenčer
čet, 29.07.2010, 06:00
Na to, da murskosoboška škofija, ki je bila ustanovljena 7. aprila 2006, že drugič doživlja pretrese zaradi kadrovskih zamenjav (leta 2008, ko je bil škof Marjan Turnšek, je bil zelo odmeven odhod murskosoboškega župnika Martina Horvata na avstrijsko Koroško), je škof Peter Štumpf odgovoril: »Po Sloveniji kroži šala, da ni problem, kdo je škof v Murski Soboti, problem je, kdo ni škof v tej škofiji.«

Murska Sobota - S kadrovskimi spremembami v murskosoboški škofiji, za katere se je odločil škof Peter Štumpf, je veliko vernikov nezadovoljnih. Predvsem mladi v soboški stolni župniji nasprotujejo premestitvi župnika Ivana Krajnca, ki odhaja v črenšovsko župnijo. Verniki madžarske narodnosti v lendavski župniji pa odločno nasprotujejo premestitvi župnika Tomislava Šantaka, ki ga je Štumpf premestil v murskosoboško župnijo.

Mladi verniki v murskosoboški župniji vztrajajo, da Ivan Krajnc ostane njihov župnik. Tako so tudi včeraj na škofijskem dvorišču izobesili transparente in letake njemu v podporo. Peter Štumpf je novinarjem, ki so se v velikem številu odzvali njegovemu vabilu na včerajšnji pogovor, dejal, da so na škofiji prejeli veliko anonimnih pisem in tudi peticij zaradi kadrovskih sprememb. Kot smo zvedeli, je bilo največ anonimk na račun župnika Tomislava Šantaka in beltinskega župnika Alojza Benkoviča, ki sicer ostaja v beltinski župniji, a ga je škof Štumpf imenoval tudi za v. d. ekonoma škofije. Vikar škofije Franc Režonja je za Delo povedal, da so v anonimnih pismih tudi očitki na račun osebnega življenja obeh duhovnikov.

Štumpf je povedal, da anonimnih pisem ne bere in jih meče v koš in da verjame obema duhovnikoma, s katerima se je pogovoril. »Ne vem, kdo so avtorji pisem in kdo je v ozadju. Organizatorji takšnih protestov niso dobronamerni do škofije, predvsem zato, ker zelo dobro poznajo razmere in način njenega delovanja in cerkveno pravo. Ko sem 10. januarja letos prevzel škofijo, sem dejal, da šest mesecev ne bom ničesar spreminjal na kadrovskem področju. Zdaj sem se za spremembe odločil, saj najbolj odgovorni v vsaki službi izbirajo sodelavce, da so pri delu učinkoviti in uspešni. Za duhovnike velja, da delajo v povezavi s škofom. Njihova nepokorščina se na koncu konča s suspenzom. Sam sem v duhovniškem poklicu dvajset let. V tem času sem zamenjal devet delovnih mest,« je povedal Štumpf.

Poudaril je, da je pri kadrovskih spremembah upošteval tri kriterije: duhovnik se mora dobro počutiti v novem delovnem okolju, mora biti delaven, zelo pomembno pa je tudi njegovo zdravje. Vse to je upošteval, ko se je odločal za premestitve vseh duhovnikov, torej tudi Krajnca in Šantaka, in druge kadrovske spremembe. »Ivan Krajnc me je 31. marca letos prosil, da ga premestim iz murskosoboške škofije v črenšovsko. Poskušal sem ga pregovoriti, a je vztrajal pri premestitvi, zato sem njegovo prošnjo upošteval. Dosedanji črenšovski župnik Štefan Grabar, ki mu nagaja zdravje, bo prevzel mesto duhovnega pomočnika v turniški župniji.«

Štumpf je dejal, da je župnika Tomislava Šantaka, ki je v Lendavi služboval polnih 18 let, premestil v murskosoboško župnijo z njegovim takojšnjim soglasjem. Šantakov odhod je razburil predvsem vernike madžarske narodnosti. Ti se bojijo, da bodo zdaj prikrajšani za maše in verske obrede v materinščini. »Predsedniku madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Jožefu Koconu in narodnostnemu poslancu Laszlu Gönczu sem zagotovil, da bodo madžarskim vernikom zagotovljeni verski obredi v materinščini. Župnik Martin Dolamič, ki bo prišel v lendavsko župnijo iz velenjske, se že intenzivno uči madžarskega jezika. Dokler ga ne bo primerno obvladal, mu bo pomagal škofijski vikar Franc Režonja. Kocona in Göncza sem tudi prosil, da pomagata pri iskanju najboljših učiteljev madžarščine za Dolamiča,« je povedal Štumpf.

Zamenjava Šantaka pa, kot je poudaril, ni povračilni ukrep za zamenjavo slovenskega duhovnika v Porabju Ferenca Merklija, ki ga je sombotelski škof András Veres premestil iz Gornjega Senika v eno od madžarskih župnij v bližini Sombotela. »Veres mi je povedal, da je Merkli odšel iz Porabja na lastno željo. S sombotelskim škofom se bom sestal avgusta, oba pa se strinjava, da je treba zagotoviti vernikom madžarske narodnosti in porabskim Slovencem na Madžarskem obrede v madžarskem oziroma v domačem jeziku. V lendavski župniji smo pripravljeni sprejeti pomoč župnika iz Madžarske, če jo bomo potrebovali. Sam sem v slovenskem Porabju vsaj ob nedeljah in praznikih pripravljen zagotoviti maševanje v slovenščini. Če bo treba, sem pripravljen tja poslati na službovanje enega od slovenskih župnikov. O vsem sem obvestil ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa, ministra Boštjana Žekša in generalnega konzula Slovenije v Monoštru Draga Šiftarja,« je povedal Peter Štumpf.

In še nekaj drugih kadrovskih sprememb, za katere se je odločil: cankovski župnik Andrej Zrim ne bo več ekonom škofije, premeščen pa je tudi v Ljutomer, kjer mu bo pomagal Gregor Šemrl. Na Cankovo je iz župnije Kuzma premeščen Ivan Kranjec. V črenšovski župniji bo Krajncu pomagal Karel Bedernjak, čigar naloga bo predvsem beatifikacija velikopolanskega župnika Daniela Halasa. Velikopolanski župnik Franc Kodila bo pomočnik beltinskega župnika Alojza Benkoviča, župnijo v Veliki Polani pa bo prevzel Simon Slana itd.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela

Povezane novice

25. julij ob 15:53
Sombotelski škof je Ferenca Merklija, sicer porabskega Slovenca, premestil v eno od madžarskih župnij, namesto njega pa v Porabje poslal župnika, ki ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
13 komentarjev
13 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: