Slovenj Gradec - Najnovejše iz Preventa Global v Slovenj Gradcu je, da junijskih plač tudi danes zagotovo ne bo. Denarja na blokiranih računih krovnega Globala in Avtodelov včeraj še ni bilo, prav tako pa Prevent od Dursa še ni dobil privoljenja v odlog davkov in prispevkov od plač. O tem se bo prvi mož potapljajočega se koncerna Renato Krajnc danes ob 13. uri pogovarjal z direktorico Dursa Mojco Centa Debeljak. Ker plač danes še ne bo, je za ponedeljek napovedana stavka, ki se utegne začeti že danes in lahko dokončno pokoplje še zadnje poskuse rešitve Preventove matice. Kakor da bi bil scenarij za usodo Preventa delo samega Alfreda Hitchcocka.
Na računih krovnega Preventa Global in hčerinske družbe Prevent Avtodeli včeraj popoldne še ni bilo denarja, s katerim bi približno 1300 delavcev končno dobilo junijsko plačo. Iz Wolfsburga je (na napačen račun) sicer prišlo plačilo za opravljeno delo v juniju, a so ga Nemci potem spet »dvignili«. Danes naj bi denar iz Wolfsburga le »sedel« na račun Avtodelov, kjer del denarja za plače pričakujejo tudi od lenarškega Preventa Halog. Na obeh partnerskih naslovih so zagotovili, da bodo denar za opravljeno delo zanesljivo nakazali in tako pomagali vsaj Avtodelom. Ti vsak mesec od Preventa Dev za dodelavne posle dobijo od 800.000 do 1,3 milijona evrov. Plače bi danes vsaj v Avtodelih lahko bile, če Prevent ne bi imel blokiranih vseh računov zaradi neplačanih davkov in prispevkov od plač za zadnja dva meseca. Durs do včeraj še ni dovolil njihove deblokade. O tem se bosta danes ob 13. uri v Ljubljani pogovarjala predsednik Preventove uprave Renato Krajnc in direktorica Dursa Mojca Centa Debeljak.
Zvedelo se je tudi, da naj bi prvi človek Preventa Global Renato Krajnc danes iz Francije le dobil pismo o nameri, s katerim mednarodni koncern EADS izraža resno pripravljenost za dolgoročno poslovno sodelovanje s tem slovenjgraškim podjetjem. Pismo uglednega velikega podjetja v mešani lasti naj bi Krajncu odprlo vrata pri kateri od slovenskih bank. Naj spomnimo: Prevent Global je z novim partnerjem menda pripravljen na najmanj osem let dolg posel pri opremljanju osebnih vozil in drugih prevoznih sredstev, a do popolne preusmeritve proizvodnje - ta naj bi trajala šest mesecev - potrebuje za preživetje najmanj šest milijonov evrov. In seveda tudi privolitev Dursa, da bi Prevent Global in Prevent Avtodeli davke in prispevke od plač zaposlenih za drugo polovico leta 2010 poravnala z eno- do dveletnim zamikom.
Od lastnikov ni glasu
Medtem ko si uprava Preventa Global prizadeva potapljajočo se ladjo vsaj približati obali, pa od lastnikov slovenjgraškega koncerna Janka Zakeršnika in Nijaza Hastorja ni nobenega glasu. Dobri poznavalci razmer celo pravijo, da špekulirata in da sta v resnici bolj naklonjena stečaju kot rešitvi družbe. Če se Prevent reši stečaja, bo prej ali slej moral poravnati svoj dolg do bank, ki je že presegel 55 milijonov evrov. Poslovneži so tudi že izračunali, da je tako velik dolg, tudi ob donosnih novih poslih in z razprodajo nepotrebnega premoženja, zelo težko poravnati. Zakeršnik in Hastor sta tudi že večkrat rekla, da teh dolgov nista naredila onadva. Dogovori s slovenskimi bankami o njihovi vrnitvi, predvsem z NLB, se tudi v pol leta niso premaknili z mrtve točke, zaradi česar je krovni Global prejšnji teden moral objaviti plačilno nesposobnost. Če do konca avgusta Renato Krajnc v rokah ne bo imel čvrstega programa za »nov« Prevent, bo prisiljen objaviti stečaj.
V Slovenj Gradcu in na Koroškem je iz dneva v dan več razlag o tem, kako bi se razpletel vse bolj verjetni stečaj Preventa Global. Ni jih malo, ki pravijo, da bi predvsem Avtodele v najem vzel kar Prevent Dev iz Wolfsburga, s čimer bi rešili največ delovnih mest. Predsednik Globalove uprave Krajnc je opozoril, da so takšne špekulacije račun brez krčmarja, saj bi stečaj krovnega Preventa sprožil učinek domin. Naprodaj bi najbrž bilo vseh šest slovenskih in tri v tujini locirane hčerinske družbe, ki so poslovno tako prepletene, da tudi stečaj ne bi bil hiter ne učinkovit. Krajnc je tudi rekel, da ima Prevent poleg 55 milijonov dolgov tudi za 42 milijonov terjatev, a je vprašanje, ali so realne.
Bo pomagala država?
Renato Krajnc je človek, v katerega so te dni uprte oči skoraj 1300 delavcev Preventovih Avtodelov in krovnega Globala. Mož ima podporo večinskega lastnika Janka Zakeršnika in njemu naklonjenega nadzornega sveta, odnosi z drugim lastnikom Nijazom Hastorjem pa so že nekaj časa zamrznjeni. Krajnc sicer rad reče, da ga sploh ne zanima, kdo je lastnik družbe, da ga zanima le usoda družbe in njenih delavcev, v resnici pa je zelo poslušen in uveljavlja cilje večinskega lastnika.
Koroška je zaradi Preventove agonije na tleh. Vse več jih je, ki zahtevajo, da pri reševanju družbe bolj pomaga tudi država. Ta bi to storila, če bi bila prepričana, da bo sanacija uspela. Hkrati opozarja, da bi za rešitev podjetja morala kaj storiti tudi lastnika. O dokapitalizaciji, ki jo je predlagala že Majcnova uprava, že kar nekaj časa ni več besed. Kako torej pomagati družbi, v rešitev katere verjamejo le še redki delavci, lastnika pa ne več?
Včeraj so v Slovenj Gradcu na čakanje poslali večino od približnp 160 strokovnih delavcev krovnega Preventa Global. Wolfsburški Prevent Dev za njihove storitve ni poravnal računov že od februarja. Plačila sicer tečejo prek LHB banke v Frankfurtu, ki je del tega denarja zaradi dolgov Globala zadržala.
Posebne pozornosti pri reševanju krize Preventa Global je bil deležen negativni odgovor njegovih lastnikov na vstop mednarodnega koncerna EADS v lastniško strukturo. S tem sta zavrnila tudi sveži kapital za podjetje v najhujši krizi, kar je mnogim nerazumljivo. Z vstopom tretjega partnerja, tudi če bi Zakeršnik in Hastor ostala lastnika, bi se deleži nepredvidljivo porazdelili. Prvi ne bi bil več večinski lastnik in novi partner bi hipotetično lahko celo prevzel vodenje Globala, če bi se na primer povezal s Hastorjem. Ta pa, tako kot Zakeršnik, brani svoj del Globala, tudi iz konkurenčnih razlogov.
Iz petkove tiskane izdaje Dela