Katarina Fidermuc
Ljubljana – Vlada Boruta Pahorja bo do konca avgusta pripravila predloga državnih proračunov za leti 2011 in 2012 ter ju septembra skupaj s proračunskim memorandumom izročila v presojo državnemu zboru, je po seji vlade napovedal minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Potem ko so se dan prej Pahorjevi krizni ministri skupaj z drugimi kolegi iz vlade in državnimi sekretarji pogovarjali tudi o novem nepremičninskem davku, ki je zdaj v javni razpravi, je minister Gaspari povzel njihove zamisli.
Slišati je bilo mogoče predloge, ki jih v osnutku zakona o davku na nepremičnine ni. Tako smo izvedeli, da tudi minister za finance Franc Križanič ni bil proti popravkom v osnutku zakona in bo kmalu sklical na posvet (novo) delovno skupino. Minister za razvoj Gaspari je napovedal, da namerava vlada posredovati pri oblikovanju cen komunalnih storitev, ker so te v nekonkurenčnem okolju nekoliko ušle z vajeti. Vlada še proučuje, ali naj v sistemu zdravstvenega zavarovanja obdrži dodatno premijsko zavarovanje, tudi o zamrznitvi pokojnin še ni sprejela zadnje odločitve.
O nepremičninah in drugem premoženju
Minister Gaspari je, ko je govoril o novem davku na nepremičnine, upošteval, kar so o novi dajatvi v sredo govorili krizni in drugi ministri; strinjal se je očitno tudi sam: »Z novim zakonom o nepremičninah je treba zagotoviti normalno nizko obdavčitev za prvo stanovanje in rezidenčno bivanje v tem objektu, za naslednja stanovanja pa ni več nujno, da je obdavčitev pri vsakem enaka, linearna. Lahko je tudi progresivna, ker gre za čisto finančno naložbo, ki je opravičljivo lahko bolj obdavčena, tako da so ljudje enakomerno obdavčeni, odvisno od svoje ekonomske moči in dohodkov, ki jih dobivajo. Tako nam ne bi bilo treba neposredno spreminjati dohodninskih stopenj.«
Po besedah Mitje Gasparija je za Slovenijo značilno, da se bogatejši sloji, »ki bi morali tudi nositi večje breme, kar zadeva to vprašanje«, ne izkazujejo z (visokim) dohodninskim razredom, ampak s svojim premoženjskim statusom: »Zato je treba v zakonu o nepremičninah, o plovilih in podobnih premoženjskih kategorijah doseči širitev davčne osnove in nekoliko bolj progresivno obdavčitev, a ne za tiste, ki živijo v lastnem stanovanju ali uporabljajo lastno nepremičnino za osnovno gospodarsko dejavnost.«
Prek premoženjskih davkov je po ministrovih besedah mogoče doseči tudi bolj skrbno rabo zemljišč in objektov. Minister je imel na voljo tudi podatek, koliko pridobi državni proračun z dvigom najvišje dohodninske stopnje na 50 odstotkov:
»Dvig najvišje stopnje dohodnine na 50 odstotkov pomeni le dodatnih 40 do 50 milijonov evrov. Tako zajamemo le skoraj 15.000 zavezancev, pri tem pa imamo zdaj tudi dodatni 49-odstotni menedžerski davek. Kdor pozna porazdelitev dohodninskih zavezancev po treh davčnih razredih, ve, da je največ ljudi v prvem, kakor da je Slovenija izjemno podpovprečno razvita in premožna. To ni res. V najnižjem davčnem razredu so tudi številni zavezanci iz posameznih poklicev, ki jim je dovoljeno izkazovati minimalne dohodke, od katerih plačujejo najnižje prispevke. To je anomalija, ki jo je treba popraviti. Ti ljudje imajo nizke dohodke, a nimajo tako majhnega premoženja. Če hočemo uravnotežiti obremenitev posameznikov, je obdavčitev prek premoženja pravična in učinkovita.«
Več v petkovi tiskani izdaji Dela.