Zanesljivo se je končalo obdobje, ko je vlada – no, zdaj je na Gregorčičevi ulici že tretja – lastnike nepremičnin trepljala po ramenu, češ, ne uvajamo novega davka, le zastarele dajatve nadomeščamo s sodobno. Skoraj ne boste opazili, da je kaj drugače, davčno breme za lastnike nepremičnin na splošno ne bo nič kaj težje, novo bo pač za tiste, ki doslej niso plačevali nič ... Po osnutku zakona o davku na nepremičnine, ki ga je vlada pred komaj nekaj dnevi prepustila javni razpravi, so izhodišča preprosta: obdavčiti čim več lastnikov nepremičnin s čim nižjo stopnjo, kar bo mogoče ravno zaradi množičnosti, ker je geodetska uprava s popisom nepremičnin našla nove, ki jih dotlej ni opazil nihče.

Osnutek zakona je praktičen pri davčnih stopnjah: enaka stopnja za vsako stanovanje oziroma drugo nepremičnino, ni pomembno, koliko jih našteje lastnik. Predstavnik vlade, minister Mitja Gaspari, pa je govoril o povsem novih izhodiščih za obdavčitev. Pri tem je menda upošteval, kar je bilo mogoče slišati v vladni krizni skupini, a videti je bilo tudi, da se strinja: Davek naj torej prek stopnje obdavčitve razlikuje med navadnim bivališčem, torej domom lastnika, in finančno naložbo, kadar ima en lastnik več nepremičnin. Vključi naj torej socialno razsežnost, ki se izkazuje prek lastništva premoženja! Tudi minister za finance Križanič je poslušal pogovor o svojem osnutku zakona, in če se ne bo kmalu postavil v bran izhodiščem v osnutku, ta do obravnave v vladi bržkone ne bo prišel v sedanji obliki.

Spomniti moramo, da je novi davek na nepremičnine na Gregorčičevi ulici v Ljubljani začel »rasti« že nekje leta 2001, tri leta pozneje se je vlada zaradi prenove premoženjskih davkov odločila izdelati zapleten sistem vrednotenja nepremičnin, leta 2010 je napočil čas za zakon. Ni torej mogoče reči, da se je pojavil hitro in v naglici, sploh ne. Po vsem tem času imamo pravico domnevati, da osnutek zakona temelji na tehtnih premislekih in primerjavah z drugimi državami. In vendarle je danes vse drugače, kakor je bilo včeraj, po skoraj desetih letih – davek naj nekatere vendarle privije bolj kakor druge, to pa je vse kaj drugega od sedanjega osnutka! Zdaj tudi nihče več ne bo verjel, da namerava vlada zastarele dajatve le nadomestiti s sodobno davčno obliko.