Ljubljana – Z Vegradom, ki je že pol leta v velikih težavah zaradi neustreznega vodenja in napačnih poslovnih odločitev vodstva v zadnjih letih, se zdaj ukvarjajo tudi vlada, inšpekcija in policija zaradi suma nepravilnosti in kaznivih dejanj. Delavci, ki jim Vegrad dolguje že skoraj tri plače, pa so v čedalje hujši stiski, iz katere jim pomagajo tudi Mestna občina Velenje, Rdeči križ in Karitas. Za usodo podjetja bo pomemben 5. september, ko bo znano, ali je uspela denarna dokapitalizacija, nekaj dni po tem pa se bo sestal tudi nadzorni svet.
Dogajanja v Vegradu je po četrtkovi seji vlade, kakor smo poročali, komentiral tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je bil obveščen, da bo v tem primeru vložena kazenska ovadba. »Kdor dela, mora za to dobiti plačano, to je pravica delavcev. Če te pravice ne more zagotoviti lastnik, jo mora zavarovati država, kar bo tudi storila,« je poudaril Pahor. Inšpektorat za delo je Vegrad letos obiskal večkrat in mu izrekel 28 glob, vendar te niso učinkovite, če se razmere za zaposlene ne spremenijo. S kratko izjavo je to komentirala tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Povedala je, da je nesrečna, ker se morajo ukvarjati s takšnimi deviacijami, za katere bi bilo treba odgovorne preganjati, in dodala, da bodo morali uprave in lastniki odgovarjati za svoja dejanja.
Predsednik Vegradovega nadzornega sveta Klemen Boštjančič zadnjih dogajanj in izjav predstavnikov vlade v zvezi z Vegradom ni hotel komentirati, za Delo pa je povedal, da je treba počakati 5. september, ko je zadnji rok za denarno dokapitalizacijo Vegrada. Družba pooblaščenka Vegrad naložba DP bi morala med svojimi nekaj več kot sto delničarji zbrati tri milijone evrov, državna družba PDP pa dva milijona, čeprav je po skupščini Vegrada, ki je bila 5. julija, direktor PDP Matej Golob Matzele izjavil, da niso izpolnjene vse zaveze iz sporazuma o poslovnem in finančnem prestrukturiranju Vegrada, zaradi česar pogoji za sodelovanje PDP v povečanju osnovnega kapitala Vegrada niso izpolnjeni.
Kljub temu Boštjančič meni, da se bo tudi PDP vključil v dokapitalizacijo, če bodo do 5. septembra izpolnjene vse zaveze iz tega sporazuma in če bi družba pooblaščenka Vegrad naložba DP za dokapitalizacijo zbrala tri milijone evrov. Poudarja pa, da je dokapitalizacija prvi korak k sanaciji Vegrada, ni pa rešitev zanj. Težava je tudi, ker je Vegrad v tem času izgubil nekaj poslov, ki jih je imel, kot so na primer obnova ljubljanske opere, gradnja v zdravilišču Rimske Toplice in gradnja povezovalne ceste pri Športnem parku Stožice, saj mu nihče več noče (pro)dati gradbenega materiala, ker je nelikviden že skoraj pol leta. »Če ni posla, ni sanacije, in če ni sanacije, ne preostane nič drugega kot stečaj,« je dejal Boštjančič.
Predsednik Vegradovega sindikata Samo Mastnak pa je povedal, da je sindikat precej nemočen. Zaposleni še vedno niso dobili dela plač za april in maj in celotne plače za junij, višji režijski delavci pa niti dela plač za marec. Delovna vnema na gradbiščih je zelo popustila, zaradi česar je tudi storilnost manjša, delavci pa so se znašli v hudi stiski. Pomagali so jim s humanitarno akcijo, o kateri se je sindikat Vegrada dogovoril z velenjskim županom Srečkom Mehom in podžupanom Bojanom Kontičem, sodelovali pa so še Center za socialno delo Velenje, Rdeči križ Slovenije in Karitas. »Vodstvo Vegrada sem kot predsednik sindikata seznanil s temi dejavnostmi, vendar se vanje ni aktivno vključevalo. Žal mi je, da se je na to humanitarno akcijo javnost tako negativno odzvala,« je povedal Mastnak.
Izvedeli smo še, da bodo morda že prihodnji teden znane nekatere pomembne odločitve, ki bodo odločilno vplivale na prihodnje dogajanje v Vegradu. Te se ne bodo nanašale, tako naš vir, na stečaj Vegrada ali na morebitni odstop glavne direktorice Hilde Tovšak.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela.