Ne vemo še, ali bodo imeli večji vpliv na novi nepremičninski davek somišljeniki ministra Gasparija ali finančni minister Križanič s svojo skupino. Minister Mitja Gaspari, ki ni govoril le v svojem imenu, temveč je povzel tudi pogovor v vladni krizni skupini, se je namreč zavzel za drugačna izhodišča obdavčitve, kakor jih je v osnutek zakona o davku na nepremičnine vključilo ministrstvo za finance. Novi davek naj bo mehak za lastnike enega stanovanja, v katerem živijo, in trd z lastniki več nepremičnin, za katere so stanovanja finančna naložba; pri teh kaže razmisliti o rastoči stopnji obdavčitve, je našteval minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari.

Finančni minister Franc Križanič o zamisli ministra Gasparija in drugih kolegov, pristojnih za krizo, za zdaj ne pravi nič, odgovarja le ministrstvo z vljudnim pojasnilom: »Ministrstvo za finance je ravno z namenom pridobivanja čim širšega konsenza, konstruktivnih pripomb in mnenj zainteresiranih povabilo vso javnost, naj sodeluje v javni razpravi. Dokler se javna razprava ne konča, težko komentiramo končne vsebinske rešitve v zakonu, vsekakor pa bomo skrbno proučili vse predloge in kritike. Ministrstvo za finance je osnutek novega nepremičninskega davka javnosti prvič predstavilo 17. julija: vanj ni vključilo ne davčnih olajšav za stalno bivališče ne višje obdavčitve za lastnike z več nepremičninami, ampak je predvidelo enotno stopnjo za vse stanovanjske nepremičnine. Tudi pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je zdaj za občine glavni vir med premoženjskimi dajatvami, je le malo izjem.«

Na vprašanje, ali bo novi davek občane obremenil bolj ali manj od sedanjih dajatev, v ministrstvu za finance odgovarjajo: Nobenemu lastniku nepremičnine ni mogoče zagotoviti, da bo po 1. januarju 2011 plačal natančno toliko novega davka, kolikor zdaj plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, povprečna raven obremenitve pa se ne bo pomembno spremenila.

Sporočilo vladnega obveščevalnega urada o zasedanju skupine kriznih ministrov 28. julija je obdavčitev premoženja prvič, odkar vlada pripravlja prenovo na tem področju, odkrito omenilo kot dodatni davčni vir za presušeni proračun, torej ne le kot sodobno nadomestilo za veljavne zastarele premoženjske dajatve, saj so v krizni skupini »obravnavali tudi možnost razširitve davčnih virov, na primer skozi drugačen sistem prispevkov, dohodninske ureditve ali obdavčitve nepremičnin«. Po besedah ministra za evropske zadeve in razvoj Mitje Gasparija se »slovenski bogati sloj izkazuje s premoženjem, ne z visokim dohodninskim razredom, zato je treba zanj v novem zakonu pri davku na nepremičnine, plovila in podobne premoženjske kategorije doseči širitev osnove in nekoliko bolj progresivno obdavčitev«.

No, zdaj vemo, da minister Križanič zamisli svojih kolegov obravnava kot prispevek k javni razpravi o novem davku na nepremičnine. Toda kaj je še hotel povedati minister Gaspari? Kako naj razumemo, da se slovenski bogataši ne izkazujejo z visokim dohodninskim razredom, ampak s premoženjem? Imajo torej razmeroma nizke dohodke, a hkrati veliko premoženje, in najbrž vsem niso pomagale babice. To v resnici ni nič novega: v tej državi je pač mogoče imeti nizko plačo in velik dobiček, ker to omogočajo veljavni zakoni. In tega vprašanja vladi ni treba urejati s premoženjskim davkom, ker ga bodo pač plačali tudi tisti, ki za visoko plačo pošteno plačajo (visoko) dohodnino in socialne prispevke.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela.