Vlada se o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke menda še ni odločala, saj najprej pričakuje predloge uprave. Kakšni konkretno utegnejo biti ti predlogi, ni povsem jasno, verjetno pa jih niti ne bo, dokler ne bo znan izid »bitke« med zagovorniki in nasprotniki domače rešitve.

Ljubljana - O tem, kako in kateri vlagatelj bi pomagal pridobiti od 400 do 600 milijonov evrov sredstev za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, kroži več scenarijev, kar kaže na precejšnjo raznolikost lobističnih interesov, po oceni ministra Mitje Gasparija pa tudi na precejšnjo neodgovornost tistih, ki takšne govorice širijo. »Ne moremo kavarniško razpravljati o tem, kaj si kakšni ljudje v ozadju in brez odgovornosti mislijo, da bi bilo pametno storiti. Ne znam odgovoriti, kakšna rešitev bi bila najbolj smiselna, ker ne vem, kaj misli KBC, in ker ne vem, kaj misli ta trenutek država,« je v pogovoru za Delo povedal Gaspari.

Tudi v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja so nam (neuradno) potrdili, da se vlada o dokapitalizaciji ni odločala, saj najprej pričakuje predloge uprave NLB, prav tako pa je za pripravo stališč pristojno ministrstvo za finance. Kakšni konkretno utegnejo biti ti predlogi, ni povsem jasno, verjetno pa jih niti ne bo, dokler ne bo znan izid »bitke« med zagovorniki in nasprotniki domače rešitve.

Po presoji enega do naših virov, ki ni hotel biti imenovan, bi bilo še najbolje, če bi banko dokapitalizirala kar država sama. »Če KBC noče dokapitalizirati NLB, kot se sliši in razume, naj država sama dokapitalizira. Pri tem ni nujno, da se odloči za enkratno povečanje osnovnega kapitala v višini 400 milijonov evrov. Možnosti je več, vlada na primer lahko raztegne dokapitalizacijo v različne faze oziroma tranše, en del potrebnega kapitala lahko zagotovi letos in potem v prihodnjih letih preostalo,« je menil sogovornik.

Ponudbe za dokapitalizacijo, ki ne vključujejo države in jih ima po nekaterih virih »na mizi« uprava NLB, menda prihajajo od KBC (katere resnost pa ni gotova, saj je banka sama v težavah in državni sanaciji), ameriške banke Goldman Sachs, še vedno pa je menda aktualen tudi (ponovni) vstop Evropske banke za obnovo in razvoj in IFC pri Svetovni banki. »Kaj kdo misli in kaj ima na mizi, bom lahko komentiral, ko bom od ministrstva za finance na sejo vlade dobil papir, na katerem bo pisalo, da je ministrstvo proučilo različne možnosti, da ima vsaka od teh prednosti in slabosti in da predlaga vladi eno izmed njih. Takrat pa se bom moral odločiti in se tudi bom,« je povedal Gaspari.

Možnost: prodaja premoženja

Drugi sogovornik pa je dal prednost iskanju domače rešitve: »Če bi vlada k dokapitalizaciji pripustila nekega novega lastnika, ki bi banko dokapitaliziral po knjigovodski vrednosti ali celo pod njo, bi bilo to ekonomsko škodljivo. Za to naj se vlada odloči, ali bo sama dokapitalizirala banko in pod kakšnimi pogoji, torej po kakšni ceni.« Gaspari pa je opozoril, da je odločitev države, ali bo dokapitalizirala NLB, odvisna od načina pridobitve potrebnih sredstev. »Nekateri pravijo, da to ni problem, se bomo zadolžili, naložili in še kaj zaslužili. Med tem pa bomo šli v postopek zaradi presežnega primanjkljaja in dolga.«

Na način, ki ne bi poslabšal zadolženosti države, je denar za dokapitalizacijo NLB mogoče najti samo s prodajo kakšnega drugega državnega premoženja. »Imamo več kot dve milijardi evrov premoženja in že zdavnaj smo govorili, da ga bomo upravljali. To pomeni, da niso vse naložbe strateške, ampak jih je treba opredeliti. Tiste, ki niso, se prodajo in izkupiček lahko gre zaradi mene tudi v takšne naložbe [kot je dokapitalizacija NLB]. Vendar je za to treba določiti kriterije in pravila,« je poudaril Gaspari.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela