»Danes Bohinj za rešitev problema Ljubljanske banke (LB) pomeni prav to, kar je grad Trakošćan pomenil za rešitev vprašanja meje. Določila sva smer rešitve tega prav tako skoraj polnoletnega odprtega vprašanja med državama in domnevava, da bo ta problem rešen v treh mesecih,« je dejal slovenski premier Borut Pahor po srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Kosor v na obali Fužinarskega zaliva Bohinjskega jezera.
S Kosorjevo se je pred tem srečal v nekdanji vili hrvaške zveze komunistov, vili Park v Ukancu. Zagotovila sta, da bodo v naslednjih mesecih - z napornim delom politikov in strokovnjakov, ki avgusta ne bodo odšli na počitnice - razrešili vse podrobnosti, rešitve pa da bodo zadovoljile tudi pričakovanja ljudi, ki jih ta problem zadeva. »Dogovorila sva smer, ki bo v skladu z izpolnitvijo podpisanih mednarodnih sporazumov o nasledstvu in ki ne bo omejevala osnovnih pravic posameznikov,« je poudaril Pahor in napovedal, da bodo njuni sodelavci na ministrski ravni, eksperti, visoki predstavniki za nasledstvo in drugi »dobili navodila, ki jim bodo dala jasno vedeti, v katero smer želimo«.
To bo po premierovi presoji »pravno utemeljena, pravilna in obetavna smer«, vendar o podrobnosti nista želela govoriti. Rešitev, ki bo v skladu tako z nasledstvenimi akti, kakor tudi pravicami posameznikov, je že vzpodbudila različne razmisleke in špekulacije, kako sta si premiera zamislila pot med sukcesijo in pravicami varčevalcev. Glede na njune besede očitno iščejo kompromisno pot, kako na eni strani izplačati devizne prihranke, ne da bi pri tem ogrozili rešitev iz pogodbe o sukcesiji.
Za Pahorja in Kosorjevo je dogovor še posebno pomemben, saj bi v primeru uspeha, ki ga pričakujeta oba, odpadlo »še zadnje vprašanje v pogajanjih med Hrvaško in Evropsko komisijo, ki bi lahko kakor koli predstavljalo zavoro v pogajanjih«. »Ker se bova oba s sodelavci potrudila, da bo temu tako, lahko upamo, da bo Hrvaška še pred Božičem uspešno končala pogajanja,« je še dejal Pahor.
Kosorjeva pa je napovedala je nov krog pogovorov z odločnim guvernerjem HNB Željkom Rohatinskim, ki NLB že leta ne dovoli vstopa na hrvaški bančni trg, ne da bi pred tem rešili vprašanje deviznih varčevalcev LB. »Verjamem, da bomo uspešni pri razreševanju tega vprašanja, ki je težko in boleče za varčevalce, a če smo rešili najtežje od vseh vprašanj - vprašanje meje -, bomo tudi tega,« je bila optimistična premierka.
Ker je od obletnice prvega premierskega srečanja na Trakošćanu minilo natanko leto dni, se Borut Pahor in Jadranka Kosor nista mogla izogniti arbitražnemu sporazumu. Oba sta poudarila, da jima je takrat malokdo verjel, da lahko naredita kar koli. Po tem, ko sva zgradila most zaupanja in prijateljstva med nama, je dejala premierka, smo prišli do rezultatov, kakršen je arbitražni sporazum. »Na podlagi tega smo zdaj odprli še eno pomembno nerešeno vprašanje, vprašanje LB. Prepričana sem, da ga bomo uspešno zaprli,« je dejala Kosorjeva.
»Na dvorcu Trakošćan sva se srečala v razmerah nezaupanja med državama in za prelomni trenutek, ki bi spremenil potek pogovorov med državama in odpravil najtežji zaplet - vprašanje meje, je bilo zelo malo možnosti. Vendar sva se 31. julija sešla in dogovorila za smer reševanja vprašanja hrvaških ambicij po vstopu v EU in slovenske želje, da se v tem času uredi vprašanje meje,« je dejal Borut Pahor. »Takrat sva dala izjave, ki so osupnile obe javnosti in večji del mednarodne skupnosti. Določila sva smer za reševanje vprašanja in to, da bo rešeno pred novim letom,« je dejal premier in dodal, da je bilo to takrat najboljše za oba naroda, za državi, regijo, Evropo in mednarodno skupnost, še posebno, ko je bila ta smer kronana s podpisom arbitražnega sporazuma in njegovo ratifikacijo.
Potrdila sta še odločenost vlad, da v času do odločitve arbitražnega sodišča »omogočita vsem ljudem, ki jih to mejno vprašanje kakor koli zadeva, da živijo enako kakovostno življenje kakor drugi«. To velja tudi za Joška Jorasa, je dejal Pahor, ki je obljubil skupne rešitve.
Iz tiskane izdaje NeDela.