J. Z.
Tja se je namreč po njihovih domnevah pred uničujočimi kremplji ledene dobe umaknila horda naših najranejših prednikov in se v nasprotju z večino drugega življa, ki ga je za vedno uničil smrtonosni mraz, rešila gotovega konca.
Dežela, ki so jo raziskovalci poimenovali kar rajski vrt, je bila menda edini pas Zemlje, ki je bil nenehno poseljen, torej tudi med ledeno dobo, ki se je začela pred 195 tisoč leti. Kakor so pokazala izkopavanja, je kombinacija obilnega rastja na kopnem in s hranivi bogatih morskih tokov ob obali našim prednikom omogočila preživetje v sicer uničujočih podnebnih razmerah. »Kmalu zatem, ko se je homo sapiens razvil, se je podnebje tako neugodno spremenilo, da je naša vrsta skoraj izumrla,« je pojasnil profesor Curtis Marean z univerze države Arizona. »Po naših dognanjih je bila obstoj človeštva zaslužna majhna populacija ljudi, ki se je pretolkla skozi vremensko grozo z viri ob južnih afriških obalah.« Zamisel, da je bila človeška vrsta v zgodovini zdesetkana na zelo majhno skupino, se je porodila iz raziskav, ki dokazujejo, da ima moderni človek v primerjavi z drugimi vrstami veliko manj genskih raznolikosti. Genetiki menijo, da se je to zgodilo ravno zaradi enega ali več populacijskih zlomov – eden od teh naj bi bil povezan tudi z globalnim ohlajevanjem, ki se je začelo pred 195 tisoč leti. Vse skupaj je trajalo približno 72 tisoč let, pri čemer je tudi večino Afrike zajel mraz, razen južnega puščavskega dela z nekaj hrane, primerne za prve ljudi.
Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi se lahko populacija v tem času zmanjšala celo na le nekaj sto posameznikov, a bolj kot to raziskovalce, kot je Marean, zanima, kje natančno so domnevno zadnji ljudje preživljali ledeno dobo. Zdaj so vsa raziskovanja usmerjena v jame, ki so jih odkrili na strmih klifih ob južni afriški obali, na območju, znanem kot Pinnacle Point, slabih 400 kilometrov od Cape Towna. Marean je odkril, da so jame polne predmetov, ki so jih izdelale človeške roke in so verjetno starejši od 164 tisoč let. Ostanki tudi razkrivajo, da so naseljenci Pinnacle Pointa kljub pomanjkanju vsenaokoli pravzaprav živeli v izobilju. »Medtem ko so po afriški celini homo sapiensi podobno kot živali, ki so jih lovili, umirali zaradi mraza in suše, so se naseljenci na jugu mastili z morsko hrano in rastlinami, bogatimi z ogljikovimi hidrati,« je prepričan profesor Marean. Omenjena odkritja po njegovem potrjujejo, da so zgodnji ljudje zavedanje in sposobnost zaznavanja pridobili precej prej, kakor je veljalo doslej. Po dosedanjih teorijah se je namreč homo sapiens pojavil pred 400 tisoč leti, pravo inteligenco pa naj bi bil razvil šele v zadnjih 40 tisoč letih. Kakor je poudaril profesor iz Arizone, so prebivalci Pinnacle Pointa živeli vse prej kot nerazumni divjaki, in to seveda že pred več kot 164 tisoč leti, kar dokazuje orožje, izdelano s kamnitimi rezili, ki so jih obdelovali na visoki temperaturi in tako dosegli njihovo večjo trdnost – po čemer lahko sklepamo, da so bili sposobni abstraktnega mišljenja in jezikovnega sporazumevanja.
Profesor Chris Stringer, strokovnjak za izvor človeka v muzeju naravne dediščine v Londonu, je dejal, da je naklonjen Mareanovim domnevam o zgodnejšem razvoju inteligence pri ljudeh. »Marean je s sodelavci opravil veliko delo na področju človekovega razvoja, dokazov, da sta se mišljenje in zavedanje razvila prej, kot se je domnevalo doslej, pa je čedalje več. Kljub temu ne morem sprejeti teorije, da se je nekoč na jugu Afrike ohranila zgolj ena skupina ljudi. Kakor vemo, so na primer območje današnje Etiopije ljudje naseljevali že pred 160 tisoč leti.« Pojavila so se tudi ugibanja, da je neandertalcem, podvrsti, ki se je razvila iz zgodnjih ljudi in se iz Afrike umaknila v Evropo še pred ledeno dobo, uspelo preživeti in se razmnoževati tudi med ledeno dobo, kljub temu da so se selili proti severu, torej na hladnejše.
Marean priznava, da je še veliko vprašanj brez odgovora. »Naša naloga je, da razkrijemo zgodbo teh ljudi, ki so, potem ko so zapustili svoje pribežališče, začeli odkrivati svet in se širiti tudi drugod.«
Iz tiskane izdaje NeDela.