SID banka za podjetja doslej s 750 milijonov evrov kreditov

SID banka je gospodarskim družbam v okviru jamstvene sheme za podjetja preko bank z jamstvom države doslej odobrila 539 kreditov. Njihova vrednost je skupaj dosegla 752,2 milijona evrov.

Ka.L.,STA
ned, 01.08.2010, 09:36

Ljubljana - Od tega je država jamčila za 36 odstotkov vrednosti kreditov oz. 269,4 milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu za finance. Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije, ki je v veljavo stopil maja lani, je eden od ukrepov, ki jih je vlada sprejela za blaženje finančne in gospodarske krize. V skladu z zakonom država bankam v primeru kreditiranja podjetij pod določenimi pogoji izdaja jamstva, katerih skupna višina lahko znaša največ 1,2 milijarde evrov.

Banke lahko državna jamstva pridobijo na podlagi konkurenčnosti njihove ponudbe na avkcijah, ki jih razpiše SID banka. Ta v imenu države izvaja vse posle glede izdaje jamstev, doslej pa je izvedla že 14 avkcij. Prva je potekala junija lani, zadnja pa julija letos. Država bo jamstva v skladu z zakonom izdajala do konca letošnjega leta.

Največ kreditov malim in srednjim podjetjem

Banke so največ kreditov z jamstvom države odobrile malim in srednje velikim podjetjem, in sicer po številu 359 kreditov oz. 67 odstotkov vseh kreditov z jamstvom države. Po vrednosti kreditov sicer prednjačijo velika podjetja, ki so po vrednosti dobila 72 odstotkov vseh kreditov z jamstvom države.

Slaba polovica kreditov je bila odobrena družbam, ki prihajajo iz predelovalne dejavnosti (49,5 odstotka po vrednosti in 46,2 odstotka po številu), sledijo gradbeništvo (21,5 odstotka po vrednosti in 15,8 odstotka po številu) ter promet in skladiščenje (11,1 odstotka po vrednosti in 6,1 odstotka po številu).

Najmanj kreditov rudarstvu

Najmanj kreditov je bilo podeljenih družbam, ki delujejo v rudarstvu (0,3 odstotka po vrednosti in 0,6 odstotka po številu), na področju finančnih in zavarovalniških dejavnosti (0,3 odstotka po vrednosti in 0,6 odstotka po številu) in na področju poslovanja z nepremičninami (0,2 odstotka po vrednosti in 1,5 odstotka po številu).

Ukrep izdaje jamstev države za kredite gospodarskim družbam je bil sprejet z namenom omilitve posledic svetovne gospodarske in finančne krize, zato se je obseg državnih jamstev nedvomno povečal v primerjavi z jamstvi, ki jih je država izdajala pred začetkom krize in jih sicer na enakih podlagah izdaja še naprej, neodvisno od sprejetih kriznih ukrepov, so ocenili na ministrstvu za finance.

Podjetja morajo za pridobitev kredita z jamstvom države pri banki izpolniti določene zakonsko določene pogoje. Posebnih težav, ki bi jih imela podjetja, na ministrstvu za finance niso zaznali, je pa postopek pridobitve zaradi zahtev zakona administrativno nekoliko bolj zapleten kot pri običajnem kreditu, ki ga banka odobri brez jamstva države. Ker se ukrep izteče konec leta in je veliko podjetij že pridobilo maksimalno možen kredit v skladu z zakonskimi pogoji, se povpraševanje podjetij po najemanju kreditov z državnim jamstvom zmanjšuje. Koliko avkcij bo še izvedenih, bo odvisno od povpraševanja oz. razmer na trgu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
1 komentar
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: