Uspešen zaključek festivala Grossmann

Zaključil se je letošnji Grossmannov festival, ki je obiskovalcem ponudil več kot 70 prireditev v šestih dneh (in nočeh). Sicer mirni Ljutomer je zaživel od 26. do 31. julija in gostov nekaj sto obiskovalcev dnevno, ob koncu tedna dobrih 600 obiskovalcev.

Ka. K.
pon, 02.08.2010, 19:40

Ljutomer - Rdeča nit festivala je fantastika, grozljivke, kultni filmi - torej predvsem subkultura filmskih stvaritev in kultura vina domače prleške regije. Na zaključni večer so bile tudi podeljene nagrade za glavne filmske in eno vinsko kategorijo. V soboto se je na glavnem trgu v Ljutomeru že od jutra pripravljala Parada pošasti, ki je spremenila navadne ljudi v najrazličnejše pošasti. Otvoritev parade se je začela z impresivnim prihodom letošnjega častnega filmskega gosta, Coffin-a Joe-a, stoječega na kočiji v svoji značilni temačni opravi, ob boku hčere Liz.

Množico je navdušil tudi klic glasbenega zvezdnika Maxa Cavalere (Sepultura, Soulfly itd), ki je v javnem telefonskem nagovoru navdušeno čestital
so-državljanju Coffinu Joe-u za častno nagrado in izrazil obžalovanje, ker ga ni osebno na prireditvi. Dejal je še, da absolutno lahko računamo nanj
kot obiskovalca festivala naslednje leto.

Po mnenju žirije za Hudega mačka 2010 v sestavi Dinko Tucaković, Phillip Bergson in Christian Hallman je najboljši celovečerni film letošnjega Grossmanna srbska drama Življenje in smrt porno tolpe (Život i smrt porno bande) režiserja Mladena Djordjevića.

Med glasbenimi dokumentarci je žirija v sestavi Igor Vidmar, Igor Bašin in Dragan Vuković za Hrupnega mačka proglasila ameriški Dokler nas ne vzame luč (Until the Light Takes Us) o norveškem black metalu v režiji Aarona Aitesa in Audrey Ewell.

Med kratkimi filmi (Slakov hudi maček) je žirija v sestavi Sašo Podgoršek, Magnus Paulsson in Alin Ludu Dumbrava kipec Slakovega hudega mačka v naročje položila španskemu Strahopetnemu Juanu (Juan con miedo) režiserja Daniela Romera.

Posebno omembo si je prislužil hrvaški režiser Dario Lonjak za filma Dan mrtvih in Zorgasm, ki po mnenju žirije predstavljata prihodnost fantastične
kinematografije na prostorih bivše Jugoslavije.

Kot najbolj všečno vinsko kapljico (Vinski šampion Hudi maček) je izbrana družba filmskih gostov (po večkratnem in skrbnem pokuševanju) za letošnjega
Vinskega šampiona Hudega mačka prepoznala Šipon 2009 iz kleti Jeruzalem Ormož pod okriljem Puklavec & Friends.

Za svoj zajeten prispevek k svetovni fantastični kinematografiji je častnega Starega Hudega mačka prejel legendarni filmski ustvarjalec Jose Mojica Marins, ki mu jo je izročila slovenska ministrica za kulturo, Majda Širca skupaj s programskim direktorjem in upravnikom muzeja Jugoslovanske kinoteke Dinkom Tucakovićem.

Posebna Grossmannova komisija je obiskala tudi Malo delavnico groze - delavnico filmskih ekip, ki so morale posneti film in ga zmontirati v nekaj
dneh času festivala. Za zmagovalca je komisija izbrala posneti izdelek Balada režiserja Matevža Jermana.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!