Zapozneli koledar
Slovenske zavarovalnice so v prvem polletju skupaj zbrale za več kot milijardo evrov premije, kar verjetno ni zanemarljiv rezultat. Seveda pa je vprašanje, koliko se zanj res trudijo in koliko k temu rezultatu letos prispevajo prijazna narava, različne zapoznele slabitve naložb, da skritih rezerv(acij) sploh ne omenjamo.
Ta ugibanja so še zlasti zanimiva pri Zavarovalnici Triglav, saj je tako rekoč edina, ki svojih rezultatov uradno še ni predstavila in se pri tem lahko brez zadržkov izgovarja na svoj finančni koledar, v katerem je šele za konec avgusta načrtovana objava polletnih rezultatov. Toda ker je Triglav še vedno tržni lider, bi si od njega obetali liderstvo še v drugih pogledih; tudi pri hitrejšem sporočanju glavnih podatkov o svojem poslovanju. Tako pa je videti, kakor da objava rezultatov pretirano ne zanima niti države kot velike lastnice Triglava niti Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).
Čeprav so ob četrtletju pojasnjevali, da je Triglav uspešen, da ima celo dobiček, je slišati, da ima težave tako na domačem slovenskem kakor tudi balkanskem trgu. Po nekaterih ocenah bi mu lahko samo na slovenskem trgu rast premije zaostajala za načrti že za desetino. Seveda se lahko vprašamo, kako so kljub temu ob četrtletju pridelali skoraj 15-milijonski dobiček. Oziroma kako raztegljiva kategorija je ta dobiček ob pešajoči premiji, rastočih stroških in drugih upravljalskih težavah doma in na tujem. Še zlasti ker je Triglav leto 2009 končal s skoraj dvomilijonsko izgubo, zdaj pa menda, vsem naštetim težavam navkljub, briljira z večmilijonskim dobičkom.
A to so ugibanja, kako zares posluje, bomo, tako si domišljamo, izvedeli prihodnji teden, pač v skladu z njihovim finančnim koledarjem. Toda ne samo druge slovenske zavarovalnice, ki so bistveno manjše od Triglava, ampak tudi velike evropske in svetovne so že zdavnaj objavile, kako so končale prvo polovico tega leta. Naša največja zavarovalnica pa s tem kar gosposko čaka. Kakor da ni nikjer radovedne države, ki je prek Soda in Zpiza njena največja lastnica, kakor da ni radovednih zavarovancev in celo državljanov, katerih lastniški delež je pristal na že omenjenem Zpizu.
Očitno se je udobneje vesti, kot da so problemi Triglava doma, še zlasti pa upravljalsko težko ukrotljive balkanske hčere kakor tudi njihovi slabi rezultati posledica prejšnjih uprav. A seveda lahko pri tem spomnimo, da je Matjaž Rakovec prav te dni proslavil že prvo leto svojega vodenja Triglava, torej so problemi po balkanskih Triglavih in slovenskih enotah že vsaj skoraj leto dni tudi njegovi.
Rakovec, kot že prej njegovi predhodniki, se izgovarjajo, da Triglava ne zanima več rast tržnega deleža v Sloveniji. Če torej na domačem trgu rasti ni - zakaj neki jo imajo druge Triglavove konkurentke? - bi pričakovali, da jo bo nadomestil pri svojih balkanskih hčerah. A tudi tam tržni deleži padajo. Seveda to niso edine Triglavove jugotežave, čeprav menda še kar rine na Balkan; po nakupu dela albanske zavarovalnice se domnevno spet spogleduje z bolgarskimi in romunskimi tarčami.
Banka Slovenije je že pred časom objavila, kako so slovenske banke poslovale v prvi polovici leta, in ne bi bilo odveč, če bi podoben pregled, z vsemi opozorili, pripravila tudi AZN. Tudi tako bi premikali zapozneli Triglavov finančni koledar, jasnejšo predstavo o tem, kaj se v Triglavu dogaja, pa bi imeli tudi zavarovanci. Vsaj videti bi bilo tako.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela.