Viri naravnih surovin bi lahko usahnili prej kot je bilo predvideno. Zaloge indija, paladija, zlata in bakra so že pri koncu. Se odgovor na rešitev tega vprašanja skriva v smeteh?
Ma. B.
Berlin - Zaradi večanja svetovnega prebivalstva in hitrega gospodarskega razvoja držav, kot sta Indija in Kitajska, se je povečala tudi potreba za surovinami. Njihova prihodnost je v recikliranju; odpad postaja eden najpomembnejših virov surovin.
Indij je redek material, a nezamenljiv v proizvodnji televizorjev, ravnih zaslonov in zaslonov na dotik. Po ocenah strokovnjakov bodo njegove zaloge pošle čez šest do deset let. Zaloge nafte, ki je pomemben vir energije in osnova industrije umetnih snovi, bodo usahnile čez šest ali sedem desetletij. Naravni viri bakra, ki ga med drugim uporabljajo za proizvodnjo elektronskih naprav, bi lahko izginili čez 30 let.
»Enostavno je treba razumeti, da so viri surovin omejeni. To se vidi tudi po njihovih cenah, ki jih spremlja trend rasti ... Viri surovin so omejeni, zato sekundarne surovine postajajo vse bolj zanimive,« pravi Jörg Lacher iz nemškega združenja za sekundarne surovine in odpad. Ponovna uporaba oziroma reciklaža je življenjskega pomena za Nemčijo, ki nima svojih zalog surovin, je pa kljub temu med največjimi izvoznicami na svetu. Odpadni material bo v prihodnosti eden največjih resursov, kar pa ne velja samo za Nemčijo, pač pa za ves svet.
Nemci že desetletja v svojih gospodinjstvih ločujejo odpadke; trend uporabe različnih vreč za različne odpadke se je razširil tudi v druge evropske dežele. Iz starega časopisa je možno dobiti beli papir, iz komposta proizvajajo bioplin, pravo blago pa se skriva v odpadu elektronike.
Podjetje Remondis v vestfalskom mestu Lünen je na tem področju pravi velikan, je največji center za reciklažo v Evropi. Tam sortirajo različne materiale, sesalnike, elektronske naprave, računalnike, tipkovnice, ki sestojijo iz najrazličnejših komponent; plastike, kovin in plemenitih kovin. V procesu ločevanja določene komponente odstranijo, na koncu pa se v posebnih zabojnikih zbirajo sekundarne surovine.
Svetovno povpraševanje po posebnih materialih in redkih rudah se bo po oceni strokovnjakov do leta 2030 potrojilo. Potreba po kovinah, kot so litij, indij, tantal ali germanij se povečuje zaradi razvoja novih tehnologij - baterije za električne avtomobile, optični kabli in druge moderne tehnologije.
Za to vejo industrije pravi razcvet šele prihaja. Zbiranje odpadkov postaja milijonski posel; tudi vsak mobilni telefon je neizčrpen vir surovin, pravi predstavnik Remondisa Michael Schneider. V vsakem mobitelu je približno 23 miligramov zlata, letno po vsem svetu proizvedejo 1,3 milijarde mobitelov, a jih samo deset odstotkov konča v reciklaži. To pomeni, da ljudje letno v smeti vržejo 20,22 tone zlata.