Domače politično prizorišče ni pretirano naklonjeno temu, da bi izraelski premier embargo podaljšal, palestinski voditelj pa je že večkrat obljubil, da bo odkorakal s pogajanj, če bodo izraelske oblasti spet dovolile gradnjo.
Washington - »Šalom, salam, mir,« so bile besede, s katerimi je danes izraelski premier Benjamin Netanjahu pospremil svetopisemsko zgodbo o tem, kako se je bratoma Izaku, ki velja za prednika Judov, in očetu Arabcev Izmaelu po smrti očeta Abrahama uspelo pobotati. Nekaj takšnega lahko po njegovih besedah danes storita s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, ki ga je Netanjahu predstavil kot partnerja v miru. Izraelski in palestinski voditelj sta v ameriški prestolnici sedla za skupno mizo in pod taktirko ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton po 20 mesecih premora obnovila neposredna izraelsko-palestinska pogajanja. V Washingtonu so jim določili enoletni rok trajanja.
Pogajalce čaka garanje. Čeprav bosta najzapletenejši točki pogajanj usoda palestinskih beguncev, ki so po obeh velikih vojnah pobegnili iz nekdanje Palestine, in bodoči status za tri svetovne religije nadvse svetega mesta Jeruzalema, je trenutno najbolj vroča tema judovsko poseljevanje okupiranih območij. Konec septembra namreč poteče desetmesečni embargo, ki ga je izraelska vlada postavila na gradnjo naselij na Zahodnem bregu. Ta prepoved ni vključevala zasedenega vzhodnega Jeruzalema, liberalna izraelska organizacija Mir zdaj pa je na začetku avgusta objavila poročilo, v katerem je zabeležila 492 kršitev embarga.
Domače politično prizorišče ni pretirano naklonjeno temu, da bi izraelski premier embargo podaljšal, palestinski voditelj pa je že večkrat obljubil, da bo odkorakal s pogajanj, če bodo izraelske oblasti spet dovolile gradnjo. A kljub uradni prepovedi so v torek na Zahodnem bregu judovski priseljenci spet začeli zidati. Novinarjem so pojasnjevali, da je to odgovor na palestinski napad, v katerem so tik pred začetkom washingtonskih pogajanj ubili štiri judovske priseljence na okupiranem območju. »Nasilje in širjenje. To je edino, kar Palestinci razumejo,« je eden od nezakonitih graditeljev razlagal novinarju ameriškega javnega radia NPR.
»Vse od leta 1967 so izraelske vlade v nasprotju z nasveti svojih pravnih svetovalcev uporabljale te civiliste kot človeški ščit. Čeprav je bilo to cinično in nečloveško, je bilo na žalost tudi učinkovito,« je pred kratkim zapisal Matt Duss iz Centra za ameriški napredek. A umik priseljenskih naselbin bo po njegovem mnenju nujen, če bodo pogajalci hoteli uresničiti kakršno koli zamisel o dveh državah. »To bo travmatično tako za priseljence kot za državo Izrael. Razbilo bo skupnosti in ljudi prisililo, da zapustijo domove, šole in verske objekte,« je zapisal na svojem blogu.
Kakor je v zadnjih dnevih ugotavljalo kar nekaj ameriških komentatorjev, bi uresničitev zamisli o dveh državah, izraelski in palestinski, Izrael bolj ali manj vrnila na stare meje pred vojno leta 1967, ki jih bodo med pogajanji z izmenjavami ozemelj najbrž malce popravili.
Iz petkove tiskane izdaje Dela