Dinamika ogljika v kopenskih ekosistemih in od nje odvisni vplivi na podnebne spremembe so v središču pozornosti tako raziskovalcev kot mednarodnih dogovorov o zmanjševanju in obračunavanju izpustov toplogrednih plinov posameznih držav v prihodnosti.

Več kot 75 odstotkov ogljika v kopenskih ekosistemih je shranjenega v gozdovih, več kot polovica tega pa v organski snovi v tleh (SOM), ki ima sposobnost zadrževanja največjih količin ogljika najdlje časa. Sproščanje tega ogljika (v obliki CO2 in metana) lahko močno vpliva na svetovno podnebje.

Meritve vnosov in iznosov ogljika v nadzemnem delu gozdnih ekosistemov so enostavne, medtem ko so meritve dinamike ogljika v gozdnih tleh kompleksne in niso preproste niti glede merilnih postopkov niti glede poznavanja in razumevanja procesov v tleh. Akumulacijo in sproščanje ogljika v tleh nadzirajo vnosi biomase, hitrost dekompozicije in stabilizacije, pri čemer so vnosi iz sistema drobnih korenin in mikoriznega micelija enako pomembni kot v nadzemnih delih vnosi z listjem in iglicami. Zaradi problematike meritev in nepoznavanja kompleksnih interakcij v gozdnih tleh so modeli dinamike ogljika v tleh tudi slabo upoštevani in prikazani v modeliranju svetovnih podnebnih sprememb in občutljivosti gozdnih ekosistemov na stres in motnje.

Najmanj poznani so tokovi ogljika, ki so najbolj ranljivi ob neupoštevanju naravnih procesov ali ob posegih v gozd, torej življenjska doba drobnih korenin gozdnega drevja in micelij gliv, ki živijo v simbiozi s temi koreninami in prepredajo tako rekoč ves kompleks organskih in organsko-mineralnih horizontov tal. Drobne korenine (v poenostavljeni opredelitvi mednje lahko uvrščamo vse, ki so tanjše od 2 mm) predstavljajo sicer manj kot dva odstotka drevesne biomase odraslega gozda v naših klimatih, vendar imajo zaradi kratke življenjske dobe in hitre dekompozicije velik vpliv na dinamiko ogljika. Njihov letni vložek v zaloge ogljika v tleh je predvidoma okoli 1 t/ha in je enak letnim vnosom ogljika z iglicami. Drobne korenine gozdnega drevja so vedno povezane, prepredene ali obdane z micelijem mikoriznih gliv, ki v naravnih razmerah prevzamejo vse funkcije sprejema vode in hranil in posredujejo asimilate svojih rastlinskih partnerjev drugim članom podtalne »mreže«. Biomasa micelija teh gliv predstavlja okoli 0,5-1 t/ha, njihova življenjska doba pa je skorajda neraziskana. V nekaj redkih raziskavah je bilo ugotovljeno, da odmiranje micelija mikoriznih gliv prispeva več kot 60 odstotkov k zalogam novega ogljika v gozdnih tleh.

Največje zaloge ogljika v tleh so v organski snovi v tleh (SOM), ki jo sestavljajo ostanki korenin, micelija gliv, opad lesa, listja in iglic, iznosi ogljika pa potekajo z dihanjem tal in izpiranjem raztopljenega organskega ogljika (DOC). Čas obstoja ogljika v SOM določajo stabilizacijski procesi, na primer fizična zaščita opada pred dekompozicijo, kemijska zaščita zaradi vezavnih mest SOM na koloide in glino in biokemijska zaščita pri tvorbi sestavin, odpornih proti razkroju.

Vse države, tudi Slovenija, so dolžne vsako leto poročati o zalogah ogljika v gozdnih ekosistemih in gozdnih tleh. Izračuni zalog in sproščanja ogljika so neposredni vhodni podatek za modeliranje in dejanski razvoj klimatskih razmer. Zato je nujno usmeriti raziskave v poznavanje procesov, sovplivanje vseh gradnikov tal v gozdnih ekosistemih ter njihov odgovor na motnje in posege v te ekosisteme. Te raziskave združujejo raziskovalci v skupni COST akciji FP 0803: Dinamika ogljika v tleh evropskih gozdov, katere drugi sestanek, z udeleženci iz 33 držav, poteka v prvih septembrskih dneh na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani.

Iz današnje tiskane izdaje Dela