Mednarodni literarni festival Vilenica, ki letos poteka pod sloganom Kdo bere?, je na okrogli mizi Srednjeevropske pobude že dal prve odgovore. Razpravljavci so se strinjali, da branje ni ogroženo.
Lipica - Razpravljavci na mednarodnem literarnem festivalu Vilenice, katerim se je pridružil tudi predsednik države Danilo Türk, so se strinjali, da branje ni ogroženo, se pa oddaljuje od tradicionalnega pojmovanja.
Predsednik Türk je k razpravi z naslovom O branju: Bralna izkušnja in njene oblike v sodobnem času podal nekaj uvodnih misli. Zaveda se, da ni ravno običajno, da na takšnih pogovorih sodelujejo ljudje s politično funkcijo, toda sam se je na povabilo vileniških organizatorjev odzval iz dveh razlogov.
Kot politik je zbrane opozoril, da je slovenski narod od nekdaj bil narod knjige in kulture ter se zavzel, da bi se to še naprej uresničevalo tudi v praksi. Na ravni osebne izkušnje pa je Türka vedno vznemirjalo vprašanje, kako se odnos do branja spreminja skozi življenje posameznika. V nekaterih obdobjih je prisegal na dela Tolstoja in Dostojevskega, kasneje pa se je, kot je dejal, od leposlovja žal oddaljil. Branje beletristike so nadomestili tisk, politična esejistika, razprave, analize in zgodovinopisje.
Po mnenju bolgarske pesnice Kristin Dimitrove vedno obstaja enak krog bralcev kvalitetnega leposlovja, ki pa se ne širi. Pač pa Dimitrova opaža vse več bralcev priročnikov, ti berejo s točno določenim namenom. Sodobni čas določa vse bolj intenzivna, predvsem računalniška, pisna in ustna komunikacija, ki ne dopušča več časa za umirjeno branje leposlovja. Najbolj je nastradalo 19. stoletje, čas obsežnih romanov, ki so jih danes nadomestile "mcknjige", je dejala Dimitrova.