Že četrta raziskava po vrsti Fakultete za uporabne in družbene študije kaže velik padec podpore Pahorjevi vladi, upadlo pa je tudi zaupanje v vse stranke. Krivi recesija, konflikti pa tudi politika sama.

Ljubljana – Tudi zadnja raziskava Fakultete za uporabne in družbene študije (FUDŠ) Slovenski utrip je potrdila, kar so zaznale tudi vse druge ankete, z Delovo vred, da je podpora Pahorjevi vladi padla na najnižjo točko doslej. V avgustovskem merjenju ji jo je namreč odreklo rekordnih 68 odstotkov vprašanih. Od aprila 2009, ko FUDŠ opravlja tovrstne meritve, je to najslabši rezultat za vlado.

Politični analitik Matevž Tomšič, ki je predstavil raziskavo, meni, da je takšen rezultat tudi posledica trenutnih razmer, ko je Slovenija še vedno v recesiji, vladni ukrepi pa še niso dali rezultatov. »To splošno nezadovoljstvo se jasno kaže v nezaupanju v vlado. A ne le to: upadlo je zaupanje v vse stranke. Tukaj ne gre zgolj za nezaupanje v eno ali drugo stranko, vlado ali opozicijo, ampak v celotno politično sfero,« je dejal Tomšič.

Po podatkih raziskave Slovenski utrip manj kot četrtina vprašanih, 23 odstotkov, še podpira vlado. Nasprotovanje tej je posebno izrazito med tistimi z dohodki pod 500 evrov in tistimi brez dohodkov, torej tistimi, ki so v slabšem materialnem položaju. Sicer pa Pahorjeva ekipa še vedno uživa večinsko podporo volivcev koalicijskih strank, medtem ko ji volivci opozicijskih, neopredeljeni in tisti, ki na volitve sploh ne hodijo, večinsko nasprotujejo.

»Za tak rezultat so zagotovo krive objektivne okoliščine, kajti recesija v Sloveniji še traja. Poleg tega konflikti med socialnimi partnerji, vlado in sindikati ne enemu ne drugemu ne prinašajo točk. Tudi podpora tistim, ki se prerekajo z vlado, ni zelo visoka. Ko nastane konflikt, ljudje negativno nagradijo eno in drugo stran,« je dejal Tomšič.

Vlada stabilna

Padec priljubljenosti pa ne pomeni, da je vlada na začetku svojega konca. Tudi če bi njena priljubljenost padla na ničlo, lahko preživi do konca mandata, če ima v parlamentu večino; to pa Pahorjeva vlada ima. Ni pa to dobro za stanje duha v družbi; kljub nesporni legalnosti je namreč s tem resno načeta njena legitimnost, saj zelo težko brani svoje odločitve, ugotavlja profesor na Fakulteti za družbene vede Dejan Verčič.

Pahor odgovarja

Predsednik vlade je že večkrat povedal, da ga padec priljubljenosti ne skrbi, da pa potrebuje zaupanje državljanov. V takšnem kontekstu je razumel zmago na referendumu o arbitražnem sporazumu, ki ga je vlada, kljub nepriljubljenosti, dobila, in zato verjame tudi v uspeh referenduma o pokojninski reformi. Na vprašanje, kaj meni o zadnjem padcu, nam je tako včeraj odgovoril: »Rad imam slabe ratinge, a zmage na referendumu.«

Iz tiskane izdaje Dela.