Ljubljana – Vsakršna sled optimizma je že dan pozneje usahnila v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer bodo zaradi izrazitega pomanjkanja anesteziologov – za normalen potek operativno-intenzivnega dela jih vsak dan potrebujejo 31, od ponedeljka jih bo na voljo le še od 13 do 15 – morali za polovico skrčiti nenujni kirurški program, kar pa ne velja za travmatologijo, torakalno kirurgijo, nevrologijo in interventno dejavnost.
Zdravniki so se vladi uprli, ker je, kot pravijo, samovoljno posegla v plačilo dežurstev – načrtovani prihranek v višini slabih 13 milijonov evrov je najbrž fiktiven, ob upoštevanju posledic, ki jih bo sprožila skorajšnja ohromitev delovnega ritma, pa ni le ničen, temveč se prevesi v izrazito negativno stran – in določila tudi znižanje njihovih osnovnih plač. Zato so se zdravniki odrekli prostovoljnemu reševanju zdravstvenega sistema, ki je bilo sicer plačano, ni pa bilo obvezujoče. V pravni službi ministrstva za zdravje pa so včeraj znova zagotovili, da novela zakona o plačah v javnem sektorju ne posega v osnovne plače in da »z gotovostjo lahko trdimo, da osnovne plače vseh javnih uslužbencev, tudi zdravnikov, v tem trenutku ostanejo nespremenjene. Če se bodo spreminjale (nižale), se bodo vsem javnim uslužbencem v javnem sektorju.«
Hkrati pa vodstvo (zobo)zdravniškega sindikata Fides zdravnikom, ki jih poskušajo v nasprotju z njihovo voljo tudi odslej na delo razporejati pogosteje, kot določa zakon, obljublja vso potrebno pravno pomoč in podporo tudi pri opozorilnih prekinitvah dela. Ta problem je bil najizrazitejši v UKC Ljubljana, kjer so doslej, denimo, prejeli le en pisni preklic preklica dela čez polni delovni čas; za manj dodatnega dela, ki je do zdaj omogočalo nemoteno zagotavljanje zdravstvenih storitev, se je sicer odločilo kar 650 zdravnikov.
Katera je prava razlaga zakona
Vodstva zavodov pri novi shemi dela torej upoštevajo navodila ministrstva za zdravje, po katerih so predstojniki delo dolžni delo organizirati tako, da zdravniki opravijo 40 ur rednega dela na teden in, če je treba, še dodatnih osem ur čez redni delovni čas – v povprečju šestih mesecev. In tu nastaja bistvena razlika v primerjavi z razlago pravnih strokovnjakov Fidesa, ki pri kvoti nadur ne dopuščajo druge možnosti kot osem ur na teden oziroma največ 170 nadur na leto.
Čeprav se interpretaciji zdita precej podobni, sta v resnici zelo različni: pri upoštevanju vladne razlage bi namreč posamezni zdravnik z delom čez polni delovni čas tudi poslej lahko opravil tudi do 400 nadur na leto.
Ker so se zdravniki tej možnosti večinsko odrekli, je nujno, da ministrstvo za zdravje menedžmentu da na voljo takšne vzvode, s katerimi bodo skupaj z zdravniki lahko dogovorno rešili ta problem. V nekaterih institucijah, v katerih umikov soglasij skoraj ni bilo, so očitno že sami (iz)našli pravi recept za nemoteno delovanje tudi v prihodnje.
Drugače pa bo tam, kjer nastajajo težko obvladljivi kratki stiki. Strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek - Olup je včeraj jasno povedala, da se bo čakanje podaljšalo tudi pri onkoloških bolnikih. »Za vrstni red se bomo morali dogovarjati znotraj stroke, in sicer glede na fazo bolezni oziroma agresivnost določene vrste raka.«
Iz tiskane izdaje Dela.