Ljubljana – Po ugotovitvah nevladnih okoljskih organizacij je v Sloveniji precejšen razkorak med predvolilnimi zavezami, okoljevarstveno zakonodajo in zlasti njenim izvajanjem. Zaradi tega proti Sloveniji v Evropski uniji že poteka vrsta postopkov, državi grozijo sankcije. »Najhuje je, da tako ne bomo dosegli prehoda v družbo, ki bi jo želeli in morali zapustiti zanamcem,« je povedala Gaja Brecelj iz Umanotere. »Vlada bi morala končno preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov, ki prispevajo k višji kakovosti življenja, spodbujanju večje konkurenčnosti in novim, zelenim delovnim mestom,« je pojasnila Gaja Brecelj, vodja projekta Ogledalo vladi 2010.
»Niti eno področje od 14 ni dobro,« je strnila Brecljeva. Lidija Živčič iz Focusa je povedala, da nacionalni okvir za prehod v nizkoogljično družbo ni zadosten. Korak za izboljšanje je napovedan podnebni zakon, a kot kažejo izkušnje, zakon na papirju še ne pomeni izvajanja. Opozorila je, da so slovenske emisije lani kljub krizi presegale ciljno vrednost za pet odstotkov.
Matej Ogrin , predsednik Cipre, je povedal, da je letos vlada prvič v zgodovini za železnice namenila več denarja kot za avtoceste. V Sloveniji se je medtem delež z avtomobilom opravljenih kopnih poti povečal s 85,8 na 86,2 odstotka, kar nas uvršča na vrh Evropske unije. Lani smo imeli na 1000 prebivalcev že 517 avtomobilov, avtomobil pa požre povprečno kar 17 odstotkov družinskega proračuna. »Težava je, da največkrat sploh ni alternative za avtomobil,« je opozoril Ogrin.
»Tovorni promet čez Slovenijo se povečuje za 50 odstotkov hitreje kot BDP. To pomeni, da mi gradimo avtoceste zato, da si drugi višajo BDP,« je povedal Ogrin. Ravno nasprotno je z javnim potniškim prometom, ki niti ne sledi rasti BDP, temveč vseskozi propada. Zato so nujna vlaganja države. Podobno je s sanacijo zraka v mestih. »Pogrešamo ukrepe,« je dejal Ogrin. Živčičeva je dodala, da bi delali zase, saj zaradi onesnaženega zraka umre bistveno več ljudi kot zaradi prometnih nesreč.
Okoljevarstveniki so nekaj stvari tudi pohvalili. Tak je, denimo, akcijski načrt za zeleno javno naročanje, dober je tudi podatek, da so letos vse industrijske naprave dobile dovoljenja IPPC. Dovoljenja manjkajo še tako rekoč vsem odlagališčem odpadkov. Področje odpadkov je na splošno zelo slabo ocenjeno. Velik pa je napredek pri čistilnih napravah, saj se je od leta 2000 do 2009 njihovo število povzpelo s 115 na 262.
Iz petkove tiskane izdaje Dela