Evropska poslanka Tanja Fajon je kolege opozorila, da BiH in Albanija nista obravnavani enakopravno v procesu vizumske liberalizacije. Poslanki se zdi »paradoksalno, da imamo več kot 20 let od padca berlinskega zidu v naši neposredni soseščini še vedno vizumske zidove«.

Bruselj – Proces vizumske liberalizacije za BiH in Albanijo je »treba končati, saj je v igri naša verodostojnost«, je kolege opozorila Tanja Fajon. Junija lani, ko je evropska komisija objavila predlog odprave vizumov za Srbijo, Makedonijo in Črno goro, je bil že znan tudi datum te ugodnosti za imetnike biometričnih potnih listov iz prvih treh zahodnobalkanskih držav. Tokrat ni tako, je na seji parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve opozorila poročevalka za vizumsko liberalizacijo, zato v primeru BiH in Albanije preprosto ni mogoče govoriti o enakopravnem obravnavanju.

»Zagotovilo, da bo EU v zelo bližnji prihodnosti – do začetka jeseni 2010 – uveljavila brezvizumski režim potovanj za obe državi, zlasti za BiH, bo zmanjšalo tveganje še večje etnične in politične nestabilnosti, okrepilo politično in gospodarsko sodelovanje v regiji, povečalo javno podporo Uniji in obete za evropsko povezovanje, razširilo obzorja ljudi ter zajezilo protievropske in ekstremistične težnje,« je v obrazložitvi predloga zakonodajne resolucije, ki podpira vizumsko liberalizacijo, zapisala Fajonova. Poslanki političnega kluba socialistov in demokratov (S & D) se zdi »paradoksalno, da imamo več kot 20 let od padca berlinskega zidu v naši neposredni soseščini še vedno vizumske zidove, še večji paradoks pa je, da še ni minilo 20 let, odkar so tamkajšnji ljudje prosto potovali«.

Evropska komisija je že konec maja 2010 predlagala evropskemu parlamentu in svetu EU spremembo uredbe, po kateri bi BiH in Albanijo s tako imenovanega »negativnega« seznama, na katerem so države, katerih prebivalci morajo ob prehodu zunanjih meja skupnosti imeti vizume, vrstili na »pozitivno« listo, ki te obveznosti ne zahteva. Komisija je tedaj ugotovila, da sta obe državi »dosegli pomemben napredek, saj le majhno število (postavljenih) meril še ni izpolnjenih«.

Komaj dan pred obravnavo predloga zakonodajne resolucije evropskega parlamenta, ki podpira pobudo Berlaymonta, je iz Sarajeva prišla novica, da je parlament podaljšal mandat direktorju agencije za boj proti korupciji, kar po izjavi predsednice zgornjega doma Dušanke Majkić pomeni, da je »BiH izpolnila še zadnji pogoj za vizumsko liberalizacijo«, to pa naj bi »omogočilo državljanom, da bodo še letos lahko brez vizumov potovali po Evropi«.

Iz političnih razlogov naj bi Unija prižgala zeleno luč BiH še pred tamkajšnjimi splošnimi volitvami, ki bodo 3. oktobra, čeprav bi vizumski režim dejansko odpravili konec leta, najverjetneje pred božično-novoletnimi prazniki, podobno kot za Srbijo, Makedonijo in Črno goro, ki so enake ugodnosti imele že lani. Toda časovna stiska je vse očitnejša. Evropska komisija bo končno poročilo o izpolnjevanju pogojev in uresničevanju reform v obeh državah pripravila do sredine septembra, parlamentarci pa bi o zakonodajni resoluciji za BiH in Albanijo lahko glasovali najverjetneje 20. septembra na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. In šele potem bo na potezi svet EU, ki mora dokončno potrditi vizumsko liberalizacijo za obe državi.

Iz tiskane izdaje Dela.