Ljubljana - Kar je pri tem zanimivo, so podatki iz odgovorov na vprašanje, koga bi volili na volitvah v občinske oziroma mestne svete. Velika večina vprašanih, kar 42,9 odstotkov, je namreč dejala, da bi volili katero od lokalnih list. »Delež za lokalne liste je precej večji kot delež glasov za posamezno stranko,« je komentiral politični analitik Matevž Tomšič, ki je raziskavo Slovenski utrip tudi predstavil.
Če bi večina volila za lokalne liste, kako bi se potem izkazale politične stranke? Slabih devet odstotkov bi zbrala SDS, več kot dve tretjini manj pa SD. Sledijo SNS, LDS, SLS ... »Na prvi pogled se zdi, da je posledica nezaupanja v etablirano politiko to, da volivci poskušajo izbrati nekoga drugega,« je še dejal Matevž Tomšič. Na nacionalni ravni, denimo, na državnozborskih volitvah je to precej teže kot na lokalni ravni, kjer je, tako Tomšič, pač laže kandidirati na neki lokalni listi ali biti nestrankarski kandidat. »Očitno bodo ljudje na bližajočih se lokalnih volitvah izbirali neetablirane politične skupine, različne lokalne liste in združenja ter kandidate, ki ne bodo neposredno vezani na politične stranke,« je dejal Tomšič. Pravi, da smo ta trend izkusili že na zadnjih lokalnih volitvah, zdaj pa lahko pričakujemo, da se bo le še okrepil.
Večina za sedanje župane, tudi Jankovića
Anketirance so vprašali, kako bi volili, če bi se sedanji župan (kateri koli) znova odločil za kandidaturo; večina, več kot 50 odstotkov, bi podprla sedanje župane. »Očitno ima to neko prednost,« je dejal Tomšič. V Ljubljani, kjer županske volitve vzbujajo daleč največ pozornosti, bi sedanjega župana Zorana Jankovića podprlo 48,8 odstotka tistih, ki bi šli na volitve, proti bi jih glasovalo 40 odstotkov. »Podpora ni tako zelo velika, kot se včasih kaže v javnosti. Župan Janković ima podporo, a rezultat kaže, da volitve v Ljubljani mogoče vseeno niso tako zelo vnaprej znane. Čeprav je Janković seveda velik favorit,« je komentiral Tomšič.
Več zaupanja med mediji le v časnik Delo
Iz zaupanja v konkretne medije je tako kot lani najboljšo oceno dobila POP TV, sledita Radio Slovenija in Televizija Slovenija, nato Kanal A, Dnevnik, Delo, Finance, komericalne radijske postaje, Večer, Družina, Žurnal 24, Mladina, lokalni tiskani mediji, Žurnal in Slovenske novice. »Pri večini medijev ni nekih specifično značilnih sprememb, edina je glede časnika Delo, in sicer v pozitivno smer. To pomeni, da se je statistično povečal delež tistih, ki zaupajo temu časopisu. To je mogoče pojasniti s tem, da so se polemike, čigavo je Delo, za koga piše, kdo je njegov lastnik, kdo z njim upravlja, v zadnjem času umirile,« je dejal Tomšič. Sicer pa volivci največje vlade stranke SD bolj kot volivci SDS zaupajo Delu in Mladini, medtem ko volivci SDS bolj kot volivci SD zaupajo Kanalu A, Žurnalu, Žurnalu24, Slovenskim novicam, Družini in komercialnim radijskim postajam.
Zadovoljstvo s slovenskimi mediji je sicer po rezultatih ankete srednje, skrajnih ocen, ki bi izražale bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo, je bilo malo. Prav takšni so rezultati stanja medijske svobode ter vidika odprtosti medijev za različne poglede. Ob tem pa volivci največje vladne stranke SD višje ocenjujejo medijsko svobodo in odprtost kot volivci največje opozicijske stranke SDS. »To je pričakovano,« je ocenil Tomšič.
Iz tiskane izdaje Dela