Hrvaška se je želela na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah res izkazati in pokazati nekaj, česar ni še nihče doslej in o čemer bodo vsi govorili. Obetala si je celo nagrado mednarodne žirije. Vse je padlo v vodo, razen tega, da zdaj o njej vsi govorijo. Njen projekt, plavajoči paviljon, je malone dobesedno potonil, petnajst arhitektov, ki so pri njem sodelovali, pa si je nakopalo sramoto doma in na tujem, med domačim prebivalstvom pa tudi srd, saj je splavalo po vodi veliko davkoplačevalskega denarja. Začetek je bil zelo obetaven. Kakšen teden pred odprtjem beneškega bienala (od 26. avgusta do 21. novembra) so hrvaško plavajočo kovinsko konstrukcijo pompozno predstavili na Reki. Sledila je plovba s pomočjo vlačilca proti Benetkam. Zaradi občutljivosti konstrukcije so pluli počasi, morje je bilo mirno, pa vendar – zgornji del konstrukcije se je že veliko pred ciljem, še v Istri, premaknil in za kakšen meter nagnil na eno stran. Tako konstrukcija ni bila več niti stabilna niti estetsko primerna, da bi odigrala vlogo paviljona.
Konstrukcija se je toliko nagnila, da so jo morali z druge strani dodatno privezati in zavarovati na vlačilcu, da vse skupaj ne bi zgrmelo v morje. Ker je takšna pritegnila še večje zanimanje javnosti in medijev, ki jih je zanimalo, kaj se je zgodilo, so avtorji, sami uveljavljeni hrvaški arhitekti, sprva razložili, da je paviljon na poti do Benetk doživel nevihto, pravi vzrok pa je bil v tem, pravijo strokovnjaki za plovila, da vertikalni nosilci konstrukcije niso bili primerni, da bi prenesli vibracije in trenje med plovbo. Navsezadnje pa paviljona niso zvarili skupaj amaterji, ampak ladjedelnica v Kraljevici. Paviljon, dolg 19 metrov, širok devet in visok pet metrov in pol, so postavili na obstoječem vlačilcu, njegova struktura pa je iz 35 ton zvarjenih žičnih mrež v 40 slojih.
Hrvaška kljub tej tragediji ni bila brez predstavitve v Benetkah. Na razstavnem prostoru v Arsenalu se je predstavila z dokumentacijo projekta in publikacijo o tem, kako je nastajal. Glede na to, da Hrvaška na bienalu v Benetkah nima svojega stalnega paviljona, naj bi plavajoči za vedno rešil ta problem, čeprav so ga težave spremljale že od samega začetka.
Paviljon ni priplul ...
Hrvati so namreč načrtovali, da bo paviljon zasidran v bližini razstavnega prizorišča Giardini vse tri mesece trajanja bienala, česar jim organizator, ki z bienalom seveda tudi služi, ni dovolil, kajti vsi udeleženci morajo za najem prostora plačati. Tako je organizator za privez in sidranje od Hrvatov zahteval 40.000 evrov, ti pa na ta strošek niso bili pripravljeni. Presenečeni so tik pred odhodom na pot sklenili, da si lahko privoščijo le dvodnevni privez. Za nameček pa se je zapletalo z datumom odhoda. Ko smo na novinarskem predogledu prejšnji četrtek na hrvaškem prostoru v Arsenalu vprašali, kje imajo plavajoči paviljon, je tamkajšnja hrvaška predstavnica odgovorila, da bo priplul naslednji dan proti večeru. Kot se je pokazalo pozneje, je naslednji dan šele izplul iz Reke in če bi se vse srečno izteklo, bi priplul v Benetke v soboto, ko naj bi bilo ob pol sedmih zvečer odprtje. To pa je bilo prepozno, da bi sploh lahko kandidiral za nagrado, ki so si jo avtorji javno obetali. Nagrade so namreč podelili taisti dan ob 16. uri, razpadli paviljon pa je prispel v Benetke šele tri dni zatem.
A peripetij z razpadlim paviljonom še ni bilo konec. Medtem ko so novinarji, še posebej hrvaški, želeli od hrvaške bienalske ekipe zvedeti, kje je zasidran paviljon in kako natančno je poškodovan ter videti fotografije, jim to ni uspelo, kot tudi ne, kdaj ga bo vlačilec odvlekel nazaj na Hrvaško, če sploh. Včeraj so ga končno privlekli do Kraljevice, kjer naj bi ga v ladjedelnici popravili. Avtorji pa še niso vrgli puške v koruzo in nameravajo popravljeni paviljon vendarle predstaviti na bienalu, na koncu pa ga bodo dali Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Benetkah. Pojasnil o pravih vzrokih za poškodbo pa še včeraj, po šestih dneh odisejade, ni bilo, kot tudi ne o tem, koliko je stalo prisilno sidranje v Benetkah.
Iz Benetk na YouTube
Paviljon je že vmes postal znimivost na YouTubu, kjer je imel do zdaj 20.000 ogledov in je postal tarča obračunavanj znotraj arhitekturne stroke na Hrvaškem. Tamkajšna zbornica in združenje arhitektov pravita, da je paviljon spodrsljaj, ki tako doma kot v tujini škodi ugledu države in arhitekturnega poklica na Hrvaškem in predstavitev Hrvaške na bienalu označuje za avanturizem.
Posnetek plavajočega pavilijona