Skrivnostna smrt vohuna Ivanova

Na turški sredozemski obali so našli truplo generala Jurija Ivanova, drugega moža ruske vojaške obveščevalne službe. Izginil je v Siriji, poznavalci pa domnevajo, da gre za umor.

Branko Soban
pet, 03.09.2010, 19:00

Moskva – Kako in zakaj je umrl general Jurij Ivanov, namestnik šefa ruske vojaške obveščevalne službe GRU, najmočnejše med vsemi ruskimi tajnimi službami? Na to vprašanje očitno še dolgo ne bo odgovora. Generala Ivanova so prav na hitro in brez vsakršnega pompa pokopali v Moskvi nekaj dni za tem, ko so vaščani iz Hataya na turški sredozemski obali pred dnevi našli njegovo razpadajoče truplo. Poznavalci domnevajo, da je šlo za umor. Po uradnih informacijah je 52-letni general Ivanov utonil med plavanjem. Toda v to različico ne verjame nihče. »Vohuni takšnega ranga so vedno zelo dobro varovani. Praviloma ne umirajo po naključju,« je njegovo smrt komentiral eden od sodelavcev. To seveda drži, kajti general Ivanov je bil drugi človek GRU, obveščevalne službe, ki ima svoje niti razpredene po vsem svetu in pod svojim okriljem združuje največ ruskih tajnih agentov. Ali obveščevalec takšnega ranga, ki je zelo blizu državnemu vrhu, v resnici lahko umre med plavanjem? Kje pa so bili tedaj njegovi osebni stražarji?

Jurij Ivanov je izginil avgusta med obiskom v Siriji, kjer je obiskal gradbišče novega ruskega vojaškega oporišča v Tartusu, ki naj bi v prihodnje gostil rusko črnomorsko floto. Nazadnje so ga videli, ko se je odpravljal na srečanje s sirskimi obveščevalci. Potem so za njim izginile vse sledi, morje pa je njegovo truplo pozneje naplavilo na turško obalo. Turško zunanje ministrstvo je vse sosednje države že zaprosilo za dodatne informacije, v Moskvi pa v glavnem molčijo in ne dajejo komentarjev. Za zdaj je kratek nekrolog o mrtvem generalu objavilo le armadno glasilo Krasnaja zvezda .

Zakaj je torej umrl general Jurij Ivanov? Kolumnist Richard Silverstein opozarja na to, da gradnja ruskega oporišča v Tartusu, edinega v Sredozemlju, niti najmanj ne ustreza izraelskemu Mosadu. V Izraelu se bojijo, da bo Moskva svojo sirsko postojanko uporabljala za vohunske ladje in elektronsko vohunstvo Bližnjega vzhoda. Uradni Jeruzalem temu nasprotuje. Še zlasti zaradi dobrih odnosov Moskve s Hezbolahom, Hamasom in seveda s Sirijo.

To so seveda le špekulacije, ki temeljijo na dejstvu, da se je podoben umor v Tartusu zgodil že sredi poletja 2008. Takrat je bil tam ubit sirski general Sulejman, ki je bil zelo blizu predsedniku Asadu. Preiskave so pokazale, da je generala pokončal ostrostrelec, toda uradni Damask je trdil, da je umrl med plavanjem. Tako kot zdaj Ivanov. General Sulejman je bil glavna sirska vez s Hezbolahom, zato je bil v resnici nadvse vabljiva tarča za Mosad. Je torej njihova tarča postal tudi general Ivanov?

Obstajajo seveda tudi drugi možni scenariji. General Ivanov je bil glavni arhitekt več spektakularnih umorov najvidnejših čečenskih uporniških voditeljev. Švicar Dick Marty je v Strasbourgu junija letos, denimo, povedal, da je od francoskih oblasti dobil dokument, ki med drugim potrjuje, da skupine (proruskih) čečenskih morilcev danes delujejo v več evropskih prestolnicah. Nasprotnike režima ubijajo v Evropi (na primer na Dunaju) in na Bližnjem vzhodu (Dubaj, Doha). In ker je čečenska diaspora tudi v Siriji, bi bil general Ivanov lahko žrtev čečenskega maščevanja. Toda pravega odgovora na to, zakaj je umrl v Siriji, javnost najbrž ne bo izvedela nikoli.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
7 komentarjev
7 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: