Po pionirskem priusu je zdaj lahko hibrid tudi model auris, ki se kot naslednik corolle že nekaj časa prodaja s klasičnim pogonom. Auris na hibridni pogon se po svoji zunanji podobi od klasične izvedbe ne razlikuje prav veliko, malo je drugačna maska, avto je rahlo nižji, zadaj ima višji spojler, kar mu prinaša ugodnejši količnik upora (0,28), vozi se na pnevmatikah z manjšim kotalnim uporom. V kabini so nekatere stvari prenesene iz priusa, predvsem modra ročica za pretikanje po različnih programih brezstopenjskega menjalnika. Slednji prenaša moč hibridnega sklopa na prednji kolesi, kakor pri priusu je pogon kombinacija 1,8-litrskega bencinskega in manjšega električnega motorja, ki skupaj zmoreta tudi enako moč 100 kW (136 KM). Po tovarniških podatkih znaša njegova povprečna poraba 3,8 litra, emisija CO2 pa 89 g /km. Z mesta do 100 km/h pospeši v 11,4 sekunde, zmore največjo hitrost 180 km/h. Model se prav tako lahko vozi v treh programih, gospodarnem, zmogljivejšem in povsem električnem, ki je omejen na zelo kratko razdaljo pri majhni hitrosti in ustrezni polnosti baterije. Auris nima tako razkošnega prikazovalnika delovanja kot prius, delovanje je manj obsežno prikazano na sredinskih merilnikih z modro podlago. Po drugi strani se od klasičnega aurisa razlikuje zaradi nikelj-hidridne baterije, ki mu je v prtljažniku vzela 71 litrov (279 l); avtomobil je s 1380 kg za približno 100 kg težji od bencinske izvedbe, teža je primerljiva z dizelskim aurisom.
Čeprav je auris v hibridni izvedenki opazno cenejši od priusa – cena za osnovno opremo je 20 tisoč evrov, višji paket pa je za dva tisočaka dražji –, slovenski zastopnik nima prav velikih načrtov z njim. V njem namreč vidi tekmeca dizelskim različicam modelov v nižjem srednjem razredu, v tem pa se dizli menda ne tržijo prav dobro. Letos bi po njihovem hibridni auris, ki ga izdelujejo v Veliki Britaniji, lahko našel 25 kupcev.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela