Objava podatkov o gibanju brezposelnosti v ZDA je v petek navdala vlagatelje na evropskih in svetovnih trgih z optimizmom. Nemški borzni indeks Dax se je, denimo, zvišal za 0,8, v celotnem tednu pa se je okrepil za tri odstotke.
Berlin - Objava podatkov o gibanju brezposelnosti v Združenih državah Amerike je včeraj vlagatelje na evropskih in svetovnih trgih navdala z optimizmom. Nemški borzni indeks Dax se je, denimo, zvišal za 0,8, v vsem tednu pa se je okrepil za tri odstotke. Podatek, da se je avgusta število zaposlenih v ZDA v primerjavi z mesecem prej zmanjšalo za le 54.000 (ali za polovico manj od pričakovanj), je bil razumljen kot znamenje, da je kriza z dvojnim dnom (ponovitev recesije) manj verjetna.
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je že v četrtek namignil, da gibanja krize v obliki črke W ni pričakovati. Kljub temu negotovost glede prihodnjih gibanj ameriškega gospodarstva ostaja. Strokovnjaki ECB so sicer povišali napoved gospodarske rasti območja evra za letos z enega (junijska napoved) na 1,6 odstotka, prihodnje leto pa naj bi rast znašala 1,4 odstotka.
Ne glede na spodbudne podatke o gospodarskih gibanjih na območju evra v drugem četrtletju so v ECB previdni. »Še vedno smo v negotovem okolju,« je bil po zasedanju sveta ECB pazljiv Trichet. Med negotovostmi, ki bi lahko negativno vplivale na konjunkturo, so prav težave drugih velikih gospodarstev in gibanje cen surovin.
Inflacija bo po napovedih strokovnjakov iz frankfurtskega Eurotowra ostala v želenem okviru. Tudi nekoliko višji napovedi strokovnjakov ECB (1,6 odstotka v letošnjem letu in 1,7 odstotka v prihodnjem) namreč ostajata pod dvoodstotnim pragom. Kljub gospodarski rasti Trichet še ni dal nobenega znamenja, da bi ECB utegnila kmalu začeti zviševati ključno obrestno mero, ki je že od 13. maja lani pri enem odstotku. Po ocenah trgov naj bi pri zgodovinsko nizkih obrestih vztrajala vsaj še do začetka prihodnjega leta.
Tudi sam izhod iz izrednih protikriznih ukrepov je še negotov. ECB sicer poslovnim bankam ne daje več posojil s šestmesečnim in enoletnim rokom odplačila, a pri neomejeni preskrbi s posojili s krajšo ročnostjo po najnižji, enoodstotni obrestni meri (v normalnih razmerah ponuja denar na dražbi) bo v prihodnjih mesecih še vztrajala. V zadržanem slogu je Trichet napovedal le, da jih bodo preklicali, ko bodo ugotovili, da je takšen korak potreben.
Višje obresti bi sicer lahko oslabile že tako krhko rast, niso pa redke sodbe, da ECB s tako politiko pravzaprav pomaga pri spoprijemanju z dolžniško krizo držav. Tudi v raziskavi Financial Times Deutschland so finančni strokovnjaki posvarili ECB, naj se ne prenagli pri opuščanju protikriznih ukrepov. Več kakor polovica anketiranih je prepričanih, da se bo Frankfurt po novem letu vendarle začel nagibati proti izstopu; to pa je drugače kakor v ZDA, kjer je prvi človek Feda Ben Bernanke napovedal, da so v bitki proti recesiji pripravljeni na novo pomoč.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela