V situaciji, ki se iz dneva v dan zaostruje, in v kateri se trenutno edini ustrezni, a žal ne vedno izvedljivi recept skriva v nasvetu, biti in ostati zdrav, se zdi nevzdržno, da zastopniki pravic pacientov ne povzdignejo glasu in tudi sami ne opozorijo na nesprejemljive posledice.
Ljubljana - »Pozivamo vlado in zdravnike, naj takoj najdejo kompromisne rešitve in ustavijo rušenje zdravstvenega sistema. Ko se bo zgodilo kaj najbolj tragičnega, bo prepozno za vprašanja: Kdo je odgovoren, da se je zgodilo ...« je v imenu Združenja za pravice otrok - njegovi člani so prepričani, da preklic soglasij zdravnikov za delo čez polni delovni čas ne sme več vplivati na zagotavljanje najvišje ravni zdravstvenega varstva otrok - opozorila njegova predsednica Biserka Marolt Meden.
Ta raven je že okrnjena in bo v prihodnje še bolj. Ne le na področju pediatrije, tudi v travmatologiji, kirurgiji in interventni medicini ... Povsod, kjer je zdravljenje povezano z delom anesteziologov, ki jih pri nas najbolj primanjkuje, je stanje že po treh dneh spremenjene organizacije dela postalo alarmantno.
Na to so opozorili tudi travmatologi, ki so se dan prej zbrali, da bi se pogovorili o skrb vzbujajočem stanju v nekaterih manjših slovenskih bolnišnicah. Kot je povedal predsednik društva travmatologov asist. dr. Vladimir Senekovič, »trenutno v UKC Ljubljana operacije najhuje poškodovanih še potekajo nemoteno, poškodovani so za zdaj normalno oskrbljeni, se pa že zapleta pri nenujnih, rekonstruktivnih in korektivnih operacijah, na primer pri rekonstrukcijah sklepnih vezi, ramenskih ali kolenskih, pri nezaraščenih ali narobe zaraščenih zlomih in drugod«.
Več invalidnosti zaradi odlašanja
Tudi v Ljubljani so že morali obvestiti prve tovrstne paciente, da ne bodo na vrsti takrat, kot je bilo dogovorjeno - čeprav tudi pri takšnih posegih čakanje ne ostane brez posledic. »Večina bolnikov na dodatne operacije čaka v bolniškem staležu; odlašanje s posegom lahko poveča možnost za invalidnost, stanje pri nekaterih poškodbah, na primer pri rotatorni manšeti v ramenskem sklepu, se slabša vsak dan, in če operacija ni izvedena pravočasno, se stanje lahko tako poslabša, da potem tudi rekonstrukcija ni več mogoča. To niso operacije, o katerih bi lahko rekli, da niso nujne. Lahko jih odložimo, a ne za dolgo,« pojasnjuje dr. Senekovič.
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da se minister Dorjan Marušič »zaveda, da je travmatologija, ki je del zagotavljanja nujne medicinske pomoči, vedno izpostavljena, v tem obdobju pa še toliko bolj«. S travmatologi, ki so včeraj zahtevali, naj ministrstvo za zdravje takoj zagotovi prostorske in kadrovske možnosti za travmatološko dejavnost v Sloveniji v obsegu, ki ga državljanom zagotavlja ustava, in po primerljivih evropskih standardih, se bo Marušič sestal 10. septembra.
Kje so zastopniki pacientov?
V situaciji, ki se iz dneva v dan zaostruje, in v kateri se trenutno edini ustrezni, a žal ne vedno izvedljivi recept skriva v nasvetu, biti in ostati zdrav, se zdi nevzdržno, da zastopniki pravic pacientov ne povzdignejo glasu in tudi sami ne opozorijo na nesprejemljive posledice, ki jih bodo zagotovo najbolj občutili njihovi varovanci, bolniki.
Zdajšnji položaj skrbi vse. Oglašajo se politične stranke, civilna združenja, posamezniki. Bolniki pa - čakajo. In prav včeraj je tudi v praksi začel veljati pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, s katerim naj bi bistveno skrajšali najdaljše čakalne vrste v zdravstvu. Prav zdaj, ko se bodo čakalne dobe začele nedopustno podaljševati.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela