Pred včerajšnjim vrhuncem petdnevnega srečanja pisateljev na Krasu, slovesno večerno podelitvijo mednarodne literarne nagrade vilenica uglednemu bosanskemu pisatelju Dževadu Karahasanu v istoimenski jami blizu Lipice (slavnostni govornik je bil predsednik dr. Danilo Türk), so na tradicionalni literarni matineji na gradu v Štanjelu podelili tudi letošnjo nagrado kristal Vilenice. Kristal Vilenice za najboljši prispevek v zborniku Vilenica 2010 podeljuje mednarodna žirija v sestavi gostov festivala, dobitnik kristala pa dobi skupaj s kipcem akademskega slikarja Petra Abrama tudi priložnost, da se udeleži osrednjega mednarodnega literarnega festivala v Galwayu na Irskem, Cúirt Festival of Literature (gre za izmenjavo nagrajencev: Cúirtov dobitnik nagrade poetry slam bo gost prihodnje Vilenice). Žirija se je letošnji kristal odločila podeliti slovenskemu pisatelju Goranu Vojnoviću, avtorju, ki si je s svojim proznim prvencem Čefurji raus! pridobil ne le nagrado Prešernovega sklada in Delovo nagrado kresnik za roman leta, ampak ga je slovenska bralska publika tudi več kot rada kupila - doslej so prodali že več kot petnajst tisoč izvodov tega romana. Avtor, ki je ravno pred dnevi dokončal svoj prvi celovečerni film Piran, za katerega je podpisal režijo in scenarij, je torej še zmeraj oboje.
Mednarodna žirija, ki ji je predsedovala ameriška pisateljica C. D. Wright, je v Vojnovićevem odlomku, ki tematizira marginalizirano življenje priseljencev iz nekdanje Jugoslavije na ljubljanskih Fužinah, med drugim prepoznala izjemno slogovno izbrušenost, ki je že navdušila tudi številne slovenske literarne kritike.
Ob petindvajsetletnici vileniške mednarodne literarne nagrade in petdnevnega srečanja organizatorji uveljavljenega koncepta niso bistveno spremenili. V ospredju so še zmeraj branja tujih in domačih avtorjev na najrazličnejših prizoriščih. Tudi
Veno Taufer, ki si je nagrado sredi osemdesetih let »izmislil«, je pred začetkom ugotovil, da je festival sicer odrastel, da pa še zmeraj sledi temeljnemu konceptu, kakor je bil zastavljen na začetku, torej seznanjanju tuje javnosti z vrhunskimi pisateljskimi dosežki slovenskih avtorjev, in je hkrati prostor druženja in razpravljanja o literarnih in drugih problemih, ki ga je evropska javnost sprejela s spoštovanjem in navdušenjem.
Doslej so v vileniški podzemni katedrali, kot je prireditveni prostor v najstarejši turistični jami poimenoval Taufer, ovenčali petindvajset nagrajencev iz petnajstih držav (prvi je bil
Fulvio Tomizza, sledili so - med drugimi -
Peter Handke,
Peter Eszterházy,
Jan Skácel, Milan Kundera,
Péter Nádas,
Slavko Mihalić, Karl-Markus Gauß, Andrzej Stasiuk, lansko leto tržaški profesor in pisatelj
Claudio Magris), prireditve pa se je doslej udeležilo več kot 60.000 obiskovalcev. V programu so obdržali okrogle mize (na letošnjem razpravljanju Srednjeevropske pobude je bila tema branje, dejavno se ga je udeležil tudi predsednik Türk, na resneje intoniranem mednarodnem komparativističnem kolokviju so odgovarjali na vprašanje Kdo bere?) in tudi petkov popoldanski obisk Ljubljane, kjer jih je na Gradu sprejel župan
Zoran Janković.
Iz tiskane izdaje Nedela