Hiša na Zaplani, kjer je nekdanji slovenski premier in predsednik Janez Drnovšek preživel zadnja tri leta, je po njegovi smrti leta 2008 bolj kot ne samevala. Ko so po nekaj mesecih usahnila še romanja tistih, ki so se mu želeli pokloniti prav tam (in zraven morda še potešiti radovednost), je v raztegnjenem naselju nad Vrhniko spet zavela spokojnost, ki je prevzela njenega uglednega, za okolico komaj opaznega priseljenca. Pred nekaj meseci se je v asketsko prazni hiši naselila njegova hčerka, 29-letna skladateljica Nana Forte, ki jo – podobno kot očeta – tamkajšnji mir spodbuja k ustvarjalnosti. Kakor je zgolj za Nedelo razkrila Drnovškova družina, pa bo domovanje, v katero so imeli vstop le njemu najbližji in redki izbrani, dobilo nove lastnike. Zaplana je naprodaj.
»Odločitev je bila po eni strani zelo težka, seveda predvsem zaradi spominov, povezanih z očetom. A v tem, da bi bila hiša prazna, ne vidimo nobenega smisla. Mislimo, da je bila odločitev o prodaji edino smiselna,« pravijo Drnovškovi. Hiša in njena okolica sta skoraj natanko takšni, kot ju je zapustil nekdanji predsednik. In čeprav bi bilo od kupca podcenjujoče zahtevati, kako naj ravna s svojo lastnino, si Drnovškovi seveda želijo, da bi prišla v roke nekomu, ki jo bo znal ceniti. Nedvomno ima nepremičnina posebno vrednost zaradi njenega pokojnega lastnika in svoje zgodovine. Med skrbno izbranimi gosti je bil recimo tudi dalajlama.
Družinska srečanja
Sedanja lastnika nepremičnine, 32-letni Jaša Drnovšek in njegova polsestra Nana Forte, sta vsak po svoje zapisana umetniškemu ustvarjanju in zaradi tega pogosto v tujini. Hkrati, je slišati, sta morda tudi premlada, da bi si lahko privoščila vzdrževanje hiše z vrtom, ne glede na to, kako dragoceni družinski spomini so povezani z njo. Jaša, prevajalec in kritik, zadnja leta večinoma živi v Nemčiji, prav od tam pa se je pred časom po petletnem nadaljevanju študija kompozicije v Dresdnu in Berlinu vrnila Nana. Tako kot pogosto doslej se tudi tokrat njune poti križajo in hkrati oddaljujejo. Zaplana ima za Drnovškovo družino prav poseben pomen; po predsednikovi selitvi iz Murgel je kmalu postala edini kraj, kjer so se srečevali najožji člani. Medtem ko so se v Murglah videvali predvsem ob koncih tedna oziroma so počitnice preživljali kje drugje, se je to s selitvijo spremenilo: odtlej so se na Zaplani videvali ne le med vikendi, ampak če je le dopuščal čas, tudi med tednom.
»Srečevanja so bila sicer v znamenju običajnih družinskih pogovorov: o tem, kaj kdo trenutno počne, s kakšnimi težavami se srečuje pri svojem delu – spominjam se, kako je oče, ravno sva po kosilu pila čaj, po telefonu dobil zagotovilo, da bo reševanje Toma Križnarja iz Sudana po nekaj izjalovljenih poskusih vendarle uspelo; o filozofiji in literaturi; o opravilih, povezanih z urejanjem hiše in vrta; o živalih, ki so ga obiskovale na Zaplani …« se spominja Jaša.
Kakor pravijo njegovi najbližji, se Drnovšek v Murglah, kjer je živel od leta 1989, ko je bil izvoljen za slovenskega predstavnika v predsedstvu SFRJ, ni nikoli zares počutil doma, saj bivanje tam ni bilo stvar njegove osebne izbire. Hišo, v kateri je pred njim živel Stane Dolanc, je dobil v najem od SRS in jo pozneje odkupil, nikoli pa ni v resnici razumel, zakaj ima ta soseska tako visoko vrednost. Kar nekaj let je trajalo iskanje novega doma, takšnega, v katerem bi se zares počutil doma. Kakor vedo povedati njegovi bližnji, si je ogledal kar precej hiš, Zaplana pa ga je verjetno pritegnila zaradi možnosti sprehodov, na katere sta se odpravljala z njegovim štirinožcem Brodiejem. Prijeten, skoraj malce mističen vtis pa na obiskovalca naredijo tudi neobičajno visoka drevesa, ki obdajajo parcelo. Vanje se lovijo vetrovi, ki se mešajo na slemenu in ustvarjajo posebno mikroklimo … Prijeten občutek vzbudi odprt prostor okrog stavbe, ki jo na dveh straneh obdaja travnik, na tretji gozd. Skratka, hiša diha v prostoru. Njena okolica je narava: gozdovi, številne krajše in daljše poti (ena vodi npr. do razglednega stolpa, druga na Ulovko), primerne za sprehode, izlete, tek, gorsko kolo … Kakor pravijo Drnovškovi, hiša in okolica, združeni v celoto, spodbujata ustvarjalnost, zato najbrž ni naključje, da je predsednik skoraj vse svoje knjige napisal prav na Zaplani, v tej hiši. In ko se je preselil, se v Murgle ni več vračal. Od tam je vzel samo najnujnejše.
Več v tiskani izdaji Nedela