Vendar so bile njihove možnosti, da po koncu šolanja dobijo spodobno službo, slabe že pred izbruhom krize.
Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki se ukvarja tudi z vprašanji mladih, je prepričan, da je težko zaposlovanje mladih težava, vgrajena v sedanji razvojni koncept. Dokler ga ne bomo spremenili, bodo ostale slabe možnosti mladih za dostojno plačano in vsaj relativno varno službo, ta pa je temeljni pogoj za uspešen začetek samostojnega življenja.
Iskanje zmagovalcev
Sedanji razvojni koncept je iskanje zmagovalcev, kar pomeni, da tisti, ki niso zmagovalci, nimajo kaj iskati na katerem koli področju. Če družba išče zmagovalce, je hendikep nezaželen in mladi imajo pri zaposlovanju pomemben hendikep, pomanjkanje izkušenj.
To zaposlovanje mladih zelo otežuje, saj je uvajanje nekoga brez izkušenj za podjetja zapravljanje denarja, je menil Hanžek. Seveda samo za podjetja, ki nimajo strategije razvoja, takšnih pa je danes, ne samo v Sloveniji, večina, saj je pomemben le kratkoročni dobiček. Podobno je tudi z državo. Zanjo so pomembne predvsem številke, s katerimi se opisuje gospodarska rast. Čim višje so, tem boljše. Vendar je Hanžek prepričan, da je hitra rast običajno nenaravna, napihnjena in da temelji na kreditih. Ti niso samo finančni, torej denarni, ampak tudi ekološki – njihova posledica je uničeno okolje – in človeški, ki se kažejo kot izčrpanost in bolezni zaposlenih. Res se hitri rasti, zdaj očitno spet oživeli mantri neoliberalizma, običajno pridruži tudi rast zaposlenosti, vendar je nižja od rasti. Po gospodarskem polomu, kakršnemu smo bili priče od septembra 2008, pa je padec zaposlenosti še hujši od padca rasti. Hanžek pravi, da so krize povzročene nalašč, ker takrat brez večjih uporov lahko počistijo »nepotrebne« stroške, kot so vzdrževanje dosežene ravni socialne države in pokojninskega sistema ter zmanjšajo število zaposlenih v podjetjih.
Zato ne bi smeli stremeti k čim večji rasti, ampak k trajnostni. Po Hanžkovem mnenju bi prav trajnostna rast in zaposlovanje, ustvarjanje novih delovnih mest, morali biti osnovni merili gospodarske uspešnosti držav.
Podaljševanje delovne dobe – pesek v mehanizmu zaposlovanja mladih
Največja ovira zaposlovanju mladih je po Hanžku zdaj povsod razširjeno podaljševanje delovne dobe. Vsako leto podaljšanja pomeni, da na neko delovno mesto eno leto ne bodo mogli zaposliti nekoga novega in podaljša ostajanje mladih v »čakalnici«. Podaljševanje odločevalci upravičujejo z vzdržnostjo pokojninskega sistema. Vendar pri tem pozabljajo, da je vzdržnost sistema mogoče zagotoviti na dva načina. Zdaj veliko bolj razširjen je pasivni, se pravi podaljševanje delovne dobe. Obstaja pa tudi aktivni, se pravi ustvarjanje novih delovnih mest.
Pri tem trčimo na miselni jez. Hanžek je prepričan, da je zdaj svet na podobnem prehodu, kot je bil v začetku industrijske revolucije. Takrat se je kmetijska doba prevesila v industrijsko, danes se industrijska preveša v postindustrijsko. Pričakovanje, da bo industrija ustvarjala večino novih delovnih mest, je tako, kot da bi v 19. stoletju pričakovali množico novih delovnih mest v kmetijstvu. Nova področja zaposlovanja so v sociali, zdravstvu, kulturi, izobraževanju, informacijah, in ne v klasični industrijski proizvodnji. To se je pokazalo tudi v zadnji krizi. Skandinavske države, Nemčija, Francija, ki imajo zelo obilen sektor družbenih dejavnosti, so krizo preživele z manjšim padcem – in so tudi hitreje izplavale – kot države, kjer so družbene dejavnosti po neoliberalno modno shujšane; skrivajo se pod angleško kratico PIGS (Portugalska, Irska, Grčija, Španija).
V Sloveniji je družbeni sektor prav tako precej podhranjen. Da bi Slovenija imela tolikšen delež zaposlenih v družbenih dejavnostih kot Danska in njen tako opevani flexicurity – model, kjer se prelivata fleksibilnost in varnost zaposlitve –, bi moralo v njih delati kar 155.680 ljudi več kot zdaj. Pomislek, da ima severnoevropska kraljevina bistveno večji dohodek na prebivalca kot podalpska republika, je odveč; podatek je preračunan glede na to, koliko zaposlenih v teh dejavnostih bi imela Danska, če bi bil njen bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči primerljiv s slovenskim. Seveda so ti »manjkajoči« zaposleni predvsem mladi. Matjaž Hanžek Brezposelnost med mladimi
Mladi so po definiciji zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju »mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta«. Na zavodu za zaposlovanje se lahko kot brezposelni prijavijo vsi, ki so dopolnili 15 let in izpolnjujejo še druge zakonske pogoje za prijavo; da se, na primer, ne šolajo. Stopnja anketne brezposelnosti med tistimi mladimi, ki bi lahko delali in se ne šolajo, je bila v prvem letošnjem polletju 13,7-odstotna, kar s števili pomeni, da jih je bilo brez dela približno 30.000. Števila so veliko višja kot v prejšnjih letih. Tako je bilo med mladimi leta 2007 9,1 odstotka brezposelnih (22.000), najmanj v zadnjih letih, 8,4 odstotka, jih je bilo leta 2008 (20.000), lani pa je bilo brez dela 11,8 odstotka (27.000) prebivalcev Slovenije od 15. do 29. leta. Anketna brezposelnost med vsemi starostnimi skupinami v prvi polovici letošnjega leta znaša 7,1 odstotka.
Iz tiskane izdaje Nedela