Ta.R., Mo. B., STA
Ljubljana - Tako ni več govora o znižanju drugih stroškov dela ali zmanjševanju plač, dodaja Katarina Kresal. Ministrica, ki se sicer zaveda položaja policistov, je spomnila, da s predlogi vlade iz začetka julija ni bila zadovoljna, zato je tudi nasprotovala predlogu za zniževanje plač in ukinitvi nekaterih dodatkov, s čimer bi policistom "povzročili znatno poslabšanje njihovega že tako slabega socialnega položaja in pogojev za delo".
Opozarja pa, da je vlada naredila velik korak naproti policistom, tako da "danes ni več govora o znižanju drugih stroškov dela (regres, prevoz, terenski dodatek, prehrana...) ali zmanjševanju plač, temveč le še o zamrznitvi in še to le za omejen čas enega leta, dokler se gospodarska rast nekoliko ne izboljša".
To pa po njenem predstavlja še sprejemljiv kompromis, ki po eni strani upošteva poseben položaj policistov, po drugi pa doprinese k stabilnosti javnih financ glede na hude krizne čase.
Sindikat policistov za umik novele zakona o sistemu plač
V Sindikatu policistov Slovenije poslanske skupine pozivajo, naj glasujejo proti sprejemu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva spremembo kvoruma, potrebnega za veljavnost kolektivne pogodbe. Ob tem od notranje ministrice Katarine Kresal pričakujejo, da bo na vladi udejanjila obljubljeno podporo zaposlenim v policiji.
Vlada po njihovem zavaja državni zbor glede nujnosti obravnave novele in v njem "zlorablja institut nujnega postopka". Prav tako je nedopustno, menijo v sindikatu, da vlada, ki je s podpisom prvega in drugega aneksa h kolektivni pogodbi posredno že priznala, da je za spremembo kolektivne pogodbe potrebna večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, tega ne priznava zdaj, ko ne more dobiti dovolj glasov reprezentativnih sindikatov.
Če bi bila taka novela sprejeta, bi vlada s tem dala tudi "jasno sporočilo delodajalcem v zasebnem sektorju, da je z zlorabo zakonodajne moči dovoljeno in sprejemljivo enostransko spreminjati pogodbe," s čimer bi se v slovenskem pravnem redu postavil nevaren precedens, opozarjajo v sindikatu.
S sprejetjem novele bi se trenutni konflikt med vlado in sindikati javnega sektorja še poglobil, saj bo povsem mogoče, da bi posamezne panoge, ki so številčno večje, vplivale na politiko plač in pravic tistih panog, ki so številčno manjše, so zaskrbljeni v policijskem sindikatu.
Med drugim poudarjajo, da je kvorum, kot ga predlaga vlada, "sam po sebi težko dokazljiv in bi ga bilo potrebno dokazovati celo ob vsaki spremembi znova, saj je število članstva v sindikatih dinamičen podatek, ki se dnevno spreminja". Novela pa utegne biti celo ustavno sporna glede varstva osebnih podatkov, saj bi bili "sindikati, ki želimo vplivati na spremembo kolektivne pogodbe, prisiljeni vladni strani posredovati podatke o članih sindikata".
Policisti tudi menijo, da vlada s predlagano novelo krši zavezo iz koalicijske pogodbe o socialnem dialogu. Ob tem še opozarjajo, da bo uveljavitev aneksa št. 4 h kolektivni pogodbi imela pri policistih namreč prav tiste posledice, ki jih je Kresalova navedla v pismu ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs sredi avgusta, namreč povečanje korupcije, poslabšanje materialnega položaja policistov, poslabšanje varnosti države, iskanje drugih virov zaslužkov, ter splošno demotivacijo pri delu.
Potem ko je aneks št. 4 h kolektivni pogodbi, ki bi določal vzdržno politiko na področju plač v javnem sektorju, v ponedeljek podpisalo le šest od 29 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja - medtem se skupina sindikatov pod vodstvom Janeza Posedija za 27. september pripravlja na stavko - je vlada v torek v parlamentarno proceduro poslala predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Z njeno uveljavitvijo bi kolektivna pogodba in njene spremembe lahko veljale tudi, če jih ne podpiše večina reprezentativnih sindikatov, ampak manjše število sindikatov iz vsaj štirih različnih dejavnosti, katerih članstvo presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju.