Če bi golf igrišče res pomenil grožnjo slovenski pridelavi hrane, potem bi izključujoč kriterij med kmetijstvom in turizmom morali uporabiti v vseh primerih urejanja golf igrišč v Sloveniji. Toda dilema golf ali krompir je vzpostavljena zgolj v primeru portoroškega golfa, torej v občini, ki je med najmanj kmetijsko razvitimi (pomembnimi) v državi. V Sloveniji imamo trenutno 13 golf igrišč in vsa so zgradili na rodovitnih zemljiščih, tudi na zemljiščih prve kategorije (Moravci in Ptuj), ali na meji Triglavskega narodnega parka (Bovec). Fraza golf ali krompir je namenjena samo piranski občini. To potrjuje tudi svež primer državnega prostorskega načrta, ki ga je sprejela slovenska vlada 15. julija 2010 za Šmartinsko jezero pri Celju. Tam slovenska vlada brez pomislekov podpira gradnjo 105 hektarov golf igrišča. Investitorji so morali (tako kot v Piranu) ob pomoči sklada kmetijskih zemljišč zagotoviti nadomestna zemljišča v kočevski občini, pa zaradi tega kočevski občini ni bilo treba sprejemati sprememb družbenega plana (kar zahtevajo v primeru sečoveljskega golfa). Piranska občina zdaj terja enako obravnavo s strani državnih organov. Poleg tega investitorji z opravljenimi analizami dokazujejo, da prst v Sečovljah ni ravno prve kategorije, kot vpijejo nasprotniki.

Očitek o neizmerni strupenosti golf igrišč, s katerim brez zadržkov opletajo nasprotniki slovenskega razvoja, je najbolje ovržen v okoljskem poročilu, ki so ga morali izdelati načrtovalci golfa v Sečovljah. V njem so naštete ustrezne, referenčne strokovne inštitucije, ki so s številnimi analizami dokazale, da bo vzdrževanje golfa neizmerno manj vplivalo na okolje kot kmetijska pridelava. Samo koprska družba Vinakoper premore 590 hektarov vinogradov in samo zanje mora na leto nameniti kakih 25 ton zaščitnih sredstev. Kje so še drugi vinogradniki, oljkarji, sadjarji, vrtnarji itd.? Količine strupov, ki jih v okolje posreduje kmetijstvo, so neizmerno večje že zaradi bistveno večjih površin. Nenazadnje so golf igrišče v Sečovljah zasnovali po okoljskih standardih USGA.

Dilema golf ali krompir je demagoška predvsem zato, ker se kmetijske površine v Sloveniji iz leta v leto bolj zaraščajo. In tudi zato, ker bodo investitorji iz zaraščenih površin usposobili sorazmerno večjo površino urejenih kmetijskih zemljišč. Rodovitne zemlje za pridne roke bo torej v primeru uresničitve tega golfa več na voljo. Problem večje količine zemljišč pa je v tem, da ni pridnih rok, ki bi jo obdelovalo, in da se tudi potencialni obdelovalci kmetijskega opravila lotijo predvsem z računico in predpogojem državnih subvencij. Ni važno, kaj bom prideloval, pomembneje je, koliko subvencij lahko iztisnem iz proračuna. Če bi pridelovalce res zanimal trg, potem bi bili kmetje veseli vsakih sto dodatnih turistov, ki bi prišli v Portorož, ker jim bodo le na ta način lahko (primerno) prodali več vina, olja in ... tudi krompirja. Turizem za zdaj še ne potrebuje državnih subvencij. V vsakem umno zastavljenem gospodarstvu sta kmetijstvo in turizem komplementarni in ne izključujoči dejavnosti.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela