Na Brdu pri Kranju bodo imeli danes teden strokovnjaki, podjetniki, sindikalisti in politiki možnost povedati svoje mnenje o projektu slovenskega logističnega holdinga, ki ga je na prošnjo predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja idejno pripravil nemški menedžer Hartmut Mehdorn. Napoved logističnega povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope je v javnosti in posebno na Obali vzbudila kopico predvsem negativnih odzivov. Čeprav so vodilni Intereurope in Luke Koper sodelovali v delu usklajevalnega odbora pri prometnem ministru Patricku Vlačiču - sindikalisti se na vabila na sestanke že od prve burne reakcije niso odzivali - idejo zavračajo.
Prometni minister Patrick Vlačič je pred desetimi dnevi po pogovorih na Obali zatrdil, da je slovenski logistični holding še vedno ideja, ki bo v obliki projekta prvič preverjena pred domačo in tujo strokovno javnostjo na javni konferenci na Brdu. Nekdanji prvi mož nemških železnic Hartmut Mehdorn bo predvidoma šele po konferenci podpisal svetovalno pogodbo, dotlej je njegovo sodelovanje kljub intenzivnosti bolj ali manj neformalno.
SŽ za, Luka Koper in Intereuropa proti
Generalni direktor SŽ Goran Brankovič je od prvega sestanka usklajevalnega odbora, ki je bil na letošnji prvi poletni dan, večkrat povedal, da je povezovanje slovenske logistične panoge koristno in potrebno, zato ga v SŽ podpirajo. Ob tem priznava, da holding ni zdravilo za bolna podjetja, ampak orodje za hitrejši razvoj vseh treh podjetij v prihodnjih letih. Železničarji se pač zavedajo, da holding sam po sebi nič ne rešuje, pomagal bo šele po sanaciji.
Nadzorniki in poslovodstvo Luke Koper se še niso pozitivno opredelili do predlaganega projekta, saj predlogi tujih svetovalcev po njihovem mnenju ne odgovarjajo na vprašanja, ki so ključna za Luko Koper, kot na primer nevtralnost pristanišča, koncesijsko razmerje z državo in protimonopolna zakonodaja. Prav tako ne dajejo konkretnih odgovorov niti glede predvidenih sinergij, ki temeljijo zgolj na potencialnih poslih, medtem ko finančnih sinergij sploh ne pričakujejo. Kakršno koli kapitalsko povezovanje se jim zdi vprašljivo, saj vidijo ob dobrem sodelovanju s SŽ in Intereuropo še veliko manevrskega prostora.
Idejo zavračajo tudi v Intereuropi, kjer se jim združevanje glede na finančno stanje in zadolženost vseh treh podjetij ne zdi smiselno, vsaj dokler se podjetja ne usposobijo za dobičkonosno poslovanje, ki bo omogočilo servisiranje dolga in kapitalsko ustreznost. Tesnejšega poslovnega sodelovanja ne zavračajo, saj je že zdaj uspešno. Možno ga je še nadgraditi, menijo, vendar ne na škodo omejevanja konkurenčnosti drugih logistov in prevoznikov.
Morda najbolj oster kritik logističnega holdinga (in sodelovanja tujega svetovalca) je predsednik NS Intereurope in nekdanji dolgoletni prvi mož Luke Koper Bruno Korelič, ki misli, da mora Luka Koper ostati absolutno nevtralna. Ne vidi nobene potrebe, da se finančno in fizično povezuje v sistem SŽ niti v sistem kogar koli drugega.
Odločitev v rokah politike
Nekdanji prometni minister Marko Pavliha se strinja s skeptiki in ob tem sprašuje, ali je bila izdelana izčrpna študija, bodo ohranjena delovna mesta, se bodo izboljšali kakovost, konkurenčnost in dobičkonosnost, katere so sinergije, ter ali gre za dobro izkoriščanje priložnosti na evropskem prometnem križišču? Boji se, da so vsi odgovori negativni, poleg tega pa tudi od konference na Brdu ne pričakuje veliko, saj se boji, da bo enostransko podprla holding.
Odločitev o holdingu je slej ko prej v rokah politike, konkretno predsednika vlade Boruta Pahorja. Če dobrohotno predpostavimo, da bo koalicija sledila premierju, dodajmo, da opozicijska politika pri vprašanju logističnega holdinga ni povsem enotna. Podpredsednica SLS Olga Franca meni, da je ideja slovenskega logističnega holdinga v številkah nerazumno potratna. Hkrati se sprašuje, ali je to vladni novi TEŠ 6. Po mnenju SLS katastrofalnega stanja v SŽ ne more skriti nobena holdinška povezava, rešitev pa vidijo v delitvi podjetja na infrastrukturni in transportni del, ter temeljito prestrukturiranje slednjega.
Nekdanji državni sekretar na prometnem ministrstvu, zdaj pa poslanec Peter Verlič pojasnjuje, da je bil predlog SDS že ves čas oblikovanje logističnega holdinga s strateškim partnerjem, ki bi moral vložiti svoja sredstva za posodobitev železniške infrastrukture in železniškega sistema, v nobenem primeru pa lastništvo tako SŽ kot Luke Koper ne bi smelo preiti v roke tujcu. Meni tudi, da mora biti prvi korak posodobitev zastarele železniške infrastrukture, saj na slabih tirih pač ni mogoče dosegati evropske konkurenčnosti.
Iz Delove priloge Posel&Denar