Med drugim zagotavlja boljšo seznanjenost stranke o kreditu in kreditni pogodbi, določa nove pogoje za razdor in odstop od pogodbe ter stroške v zvezi s tem.
Zakon, ki sledi načelu odgovornega posojanja denarja, se po novem ne nanaša več le na bančna posojila, ampak velja tudi za lizing, pri katerih je predviden prenos lastninske pravice na najemojemalca, kreditne kartice (ne kartice z odloženim plačilom) in prekoračitve na plačilnem računu (limit).
Plačali bomo le navedene stroške
Pravnica Vesna Božič iz Hypo Alpe-Adria banke je med spremembami posebej omenila večjo transparentnost stroškov kredita. Zakon določa, da morajo biti v pogodbi navedeni vsi stroški, ki jih je stranka dolžna plačati. Tisti, ki s pogodbo niso določeni oziroma so navedeni nepopolno, jih ji ni treba plačati. Na novo je opredeljen pojem skupnih stroškov kredita, ki morajo biti znani ob podpisu pogodbe in so osnova za izračun efektivne obrestne mere. Zajema vse stroške, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami pristojbin, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani, stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, npr. zavarovalne premije, članarine, takse. V skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira s kreditom. Kot je dejala Vesna Božič, banke ta strošek navajajo kot strošek v skladu z notarsko tarifo. Stranka dobi informacijo o skupnem znesku, ki ga mora plačati za posojilo (skupni znesek kredita in stroški), kar mora biti navedeno tudi v posojilni pogodbi, navedene pa morajo biti tudi predpostavke za izračune obresti.
Daljši roki za odstop od pogodbe
Zakon natančno določa vsebino pogodbe. Med drugim sta poleg že omenjenega s pogodbo zagotovljeni pravici stranke do predčasnega odplačila kredita ter do razdora in odpovedi pogodbe. Stranka jo lahko razdre v mesecu dni od plačila prve obveznosti, če ni sestavljena v skladu z zakonodajo. Dajalec kredita ji mora vrniti vse plačane zneske v osmih dneh od prejema izjave, stranka pa mora v enakem roku vrniti morebitni že črpani denar brez obresti.
Za odstop od pogodbe se lahko potrošnik po novem odloči v 14 dneh od dneva sklenitve, in to tudi, če je kredit že črpal. V tem primeru mora sredstva v 30. dneh vrniti z obrestmi, kreditodajalec pa mu praviloma ne sme računati dodatnih stroškov.
Zakon določa tudi način obračuna nadomestila za predčasno poplačilo kredita. Stranka ga je po novem dolžna plačati le za posojila z nespremenljivo obrestno mero. Strošek ne sme presegati odstotka vrednosti predčasno odplačane glavnice za poplačila več kot leto dni pred potekom kreditne pogodbe oziroma 0,5 odstotka, če je do končnega poplačila manj kot leto dni. Nadomestilo ne sme presegati zneska obresti, ki bi jih potrošnik plačal v obdobju med predčasnim odplačilom in dogovorjenim datumom prenehanja trajanja kreditne pogodbe. Nadomestilo dajalec kredita lahko zahteva, če vsota predčasnih odplačil v 12 mesecih presega 10.000 evrov.
Zakon določa, da mora kreditodajalec stranki pred podpisom pogodbe na standardiziranem obrazcu zagotoviti informacije o kreditu (lastnosti, pogoji, pravice in obveznosti, dodaten pouk in opozorila glede na vrsto kredita), na podlagi katerih lahko primerja ponudbo s konkurenco.
Komentarji
Manja Skernišak, članica uprave NKBM: Bistveno se mi zdi predvsem, da novi zakon vsem potrošnikom zagotavlja primerljivo raven varovanja njihovih ekonomskih in pravnih interesov. Pomemben zakonodajni napredek vidim v t. i. načelu odgovornega posojanja denarja, kar bo omejilo pojav neinstucionaliziranih kreditodajalcev in kreditnih posrednikov v vseh fazah kreditnih razmerij do potrošnikov. Pozdravljam tudi določbi, ki urejata obveznost dajalcev kreditov, da predhodno ocenijo kreditno sposobnost potrošnika ter uvedbo t. i. standardiziranega evropskega obrazca o potrošniškem kreditu. Tako bo mogoče potrošniku zagotoviti predhodne informacije o kreditu za verodostojno primerjavo med različnimi ponudbami bank.
Mitja Otorepec, direktor Summit Leasinga: Novi zakon po našem mnenju kreditodajalcem ne prinaša nobenih prednosti, ampak predvsem težave. Prvič: uveljavitev zakona je bila bliskovita, zato je zahtevala velike napore od kreditodajalcev, da so lahko prilagodili kreditne pogodbe, splošne pogoje, obrazce, postopke, tehnološko podporo. Drugič: interpretacija členov zakona se razlikuje tudi med strokovno javnostjo. tretjič: zagrožene globe za kršitev določb zakona znašajo od 12.500 do 125.000 evrov. Tudi za potrošnika po našem mnenju novi zakon ne prinaša prednosti. Sicer bo zasut z vsemi možnimi informacijami v zvezi s financiranjem, za katere pa težko verjamemo, da jih bo v celoti prebral in razumel. Postopek sklenitve posla se bo zanj nedvomno podaljšal, novi zakon pa bo predvidoma preprečil, da bi se potrošnik prezadolžil.
Iz tiskane izdaje priloge Dela Posel & Denar