Po nekaterih podatkih je trg lažnih živil v EU zelo velik, ocenjen na več kot 52 milijard evrov. In ta odprti trg je tudi v Sloveniji.

Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nadaljuje akcijo proti ponaredkom živil v slovenskih trgovinah. Po odkritju ponaredkov medu v naših trgovskih sistemih in objavi rezultatov analiz 21 vzorcev, opravljenih v akreditiranih referenčnih laboratorijih v EU, so, kot je dejal minister Dejan Židan, sklenili nadaljevati vzorčenje tega živila, v nadaljevanju pa bodo akcijo odkrivanja ponaredkov razširili še na mlečne in mesne izdelke.

»Ministrstvo, ki je odgovorno za prehrano, se zaveda, da je odgovorno tudi za potrošnika, zato smo sprožili akcijo proti ponaredkom v slovenskih trgovskih sistemih. Akcijo na področju medu smo razširili v sosednje države. Dosjeje smo predali Češki, od koder prihaja ponarejeni med v eno naših trgovskih verig, informacije smo izmenjali s Hrvaško, od koder prav tako prihajajo ponaredki, obvestili smo tudi Francijo, od koder prihajajo tretji ponaredki.« Za nadaljevanje akcije so se odločili tudi zaradi poskusov trgovcev, da na prodajne police vrnejo izdelke, ki so jih po poletni akciji inšpektorjev morali umakniti zaradi odkrite neustreznosti.

Izpopolnjene metode ponarejanja

»Zelo resno želimo slediti stroki, ki ugotavlja, da se ponarejanje vseh vrst izdelkov iz leta v leto izpopolnjuje. Klasične metode, ki so pred leti dokazale, da gre za ponaredek, tega ne morejo več dokazati, ponarejevalci so čedalje uspešnejši. Se pa razvijajo metode, s katerimi je mogoče odkriti ponaredke medu. Naša inšpekcija pri svojih ukrepih seveda upošteva analitike mednarodno priznanih in akreditiranih evropskih laboratorijev z akreditiranimi metodami, ki jih priznava EU. Kjer slovenska zakonodaja posameznega področja ni povsem uredila, upoštevamo evropsko zakonodajo. Tako bo tudi v prihodnje,« je odločen minister, ki ob javnih odzivih trgovca (Spar), da pri njih prodajan med, ožigosan za ponaredek, ni ponaredek, kar naj bi dokazovale analize v ustreznih laboratorijih, odgovarja: »Če se pojavijo kakšni drugačni izvidi, kot je v tem primeru, je tu naša kmetijska inšpekcija, ki bo tisti laboratorij vprašala, ali vztrajajo pri tem ali ne. Z velikim zanimanjem pričakujem odgovor.«

Če bodo trgovci vrnili odkrite in na zahtevo inšpekcije umaknjene ponaredke na prodajne police, bodo te ustrezno ukrepale, je zagotovil minister. »Če to ne bo dovolj, bomo spremenili zakonodajo, ki bo poleg klasičnih prekrškovnih kazni omogočila še druge vrste kaznovanja. To je model, ki ga je sprejela tudi ena sosednjih držav.« O tem, kako se uspešno postaviti nasproti zavajanju potrošnikov s ponaredki živil, razmišljajo in se odločajo tudi v drugih državah EU, pravi minister, ki napoveduje v prihodnjih dneh in tednih širitev akcije odkrivanja ponaredkov živil še na druge proizvode. »Prvi bodo na vrsti mlečni izdelki, tu obstajajo posamezni sumi, takoj potem pa nadaljujemo akcijo na področju mesnih izdelkov.«

Po nekaterih podatkih je trg lažnih živil v EU zelo velik, ocenjen na več kot 52 milijard evrov. In ta odprti trg je tudi v Sloveniji. Največ tovrstnih raziskav opravljajo organizacije potrošnikov v Nemčiji, na seznamu ponarejenih živil na njihovem trgu so se znašli: sir, šunka, vaniljev sladoled s sintetičnim nadomestkom vanilje, čokoladni keksi brez čokolade, kozice iz stisnjenih beljakovin rib, ponarejeni pesto ...

Ponaredki mleka iz mlekarn

»Ponarejanje mleka, mlečnih izdelkov, ki so lahko to le, če so iz pravega mleka, ki je izloček mlečne žleze sesalcev, je pravzaprav imitacija, približek pravemu mleku, mlečnemu izdelku,« je povedala Ivana Valjavec iz slovenskega gospodarskega interesnega združenja mlekarn. V teh nadomestkih je namesto mleka voda, mlečna maščoba je zamenjana z rastlinsko, dodane so beljakovine, arome. Najbolj nenavadno je, da so te nadomestke oziroma ponaredke začele delati kar mlekarne same. Ponaredki so videti kot pravi izdelki iz mleka in imajo lahko celo enak okus. V prodaji jih je težko ločiti od pravih, narejenih iz mleka, so pa veliko cenejši. Brez ustreznih deklaracij (navedb), kakšen je ta izdelek, iz česa je narejen, je sporno in za potrošnika zavajajoče že umeščanje v kategorijo mlečnih izdelkov.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela