Ljubljana - Župani, poslanci in ministri se pogosto znajdejo v palači pravice. Včasih v vlogi obtoženca ali toženca, kdaj kot priče, drugič spet se pojavijo kot zasebni tožilci ali tožniki in takrat so njihovi očitki največkrat usmerjeni proti novinarjem. Notranjost sodnih dvoran zadnje čase spoznava čedalje več politikov tudi z zatožne klopi. Srečko Prijatelj kot prvi in za zdaj edini poslanec ždi v priporu zaradi sojenja na koprskem okrožnem sodišču, njegov strankarski kolega Zmago Jelinčič Plemeniti, ki se je znašel tudi v delu policijske akcije, v katerem so prijeli Prijatelja, ker da se je s prejšnjim kmetijskim ministrom domnevno koruptivno dogovarjal, da bi stranka dala ministru podporo, če bi bil interpeliran v zameno za podporo pri gradnji letalskega muzeja, pa je med slovenskimi politiki največkrat obiskal sodišče v različnih vlogah.
Večkrat je bil tako v kazenskem kakor v civilnem postopku (včasih kot tožnik, drugič toženi), na tožilstvu ga poznajo tudi kot avtorja številnih ovadb. Pred leti ga je tožilstvo preganjalo zaradi nasilništva, češ da je leta 1997 volivce takratnega predsedniškega kandidata dr. Jožeta Bernika razglasil za »golazen, ki bi jo bilo treba že zdavnaj počistiti«. Okrajno sodišče ga je oprostilo, višje sodišče je sodbo razveljavilo, kljub temu pa je ostala zadeva brez epiloga, saj je kazenski pregon zastaral. Zagovarjal se je tudi zaradi domnevne pomoči pri poskusu umora v začetku devetdesetih, a je bil pravnomočno oproščen. Grozil mu je kazenski postopek zaradi prikrivanja, ker je Narodnemu muzeju prodal svojo zbirko zgodovine slovenskega denarja z dokumenti, nastalimi pri tiskanju slovenskega denarja, domnevno pridobljenimi s kaznivim dejanjem, a je tožilstvo ovadbo zavrglo. Ali bo moral Jelinčič na sodišču odgovarjati za besede, izrečene v oddaji Piramida na nacionalni televiziji pred štirimi leti, še ni znano. Tožilstvo je decembra 2006 na okrajno sodišče vložilo obtožni predlog zaradi domnevnega vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, kot je opredelilo njegov nastop in protiromske izjave v oddaji, a je sodišče januarja lani obtožni predlog zavrglo. Tožilstvo se je januarja letos proti sklepu pritožilo.
Ministri, poslanci, ...
Kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja proti čast in dobremu imenu mu je napovedala tudi notranja ministrica Katarina Kresal zaradi navajanja vsebin iz domnevnega elektronskega komuniciranja med njo in (nekdanjim) državnim sekretarjem Goranom Klemenčičem. V zvezi s tem je ljubljanska policijska uprava na ljubljansko tožilstvo poslala poročilo in dopolnitev, pristojni tožilec pa o zadevi še ni odločil, so nam sporočili z ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Že jutri pa bi se moral prvak SNS pojaviti na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi očitka, da je razžalil koprskega tožilca, ko mu je maja 2006 na Prvi TV očital nesposobnost z besedami, da mu ne bi dal čuvati treh ovac, ker bi se bal, da bi dve izgubil ...
Notranjost sodne dvorane ljubljanskega okrajnega sodišča si bo lahko ogledal nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm. Ker je v času konstituiranja nove vlade, torej med njenim opravljanjem zgolj tekočih poslov, svojega državnega sekretarja (zdaj državnega pravobranilca) imenoval za notarja v Kamniku, mu obtožni predlog očita domnevno zlorabo položaja; sojenje še ni razpisano. Radovana Žerjava (poslanca SLS) zaradi domnevnega obrekovanja v izjavah o zapletih pri gradnji cestnega predora Šentvid z zasebno kazensko tožbo preganja naše največje gradbeno podjetje SCT (sojenje še ni razpisano), nekdanjega ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja žaljive obdolžitve obdolžuje nekdanji državni tožilec in zdaj odvetnik Boštjan Penko zaradi nekaterih navedb na tiskovni konferenci julija 2008 na njegov račun (preiskava je v teku). Zaradi besed, izrečenih med debato v državnem zboru, je zasebno tožbo proti Andreju Vizjaku vložil poslanec SD Dušan Kumer. Četici nekdanjih ministrov, ki bodo morali nekatera svoja početja in besede pojasnjevati na sodišču, se je pridružil tudi Karl Erjavec, nekdanji obrambni minister, ki je v aferi Patria skupaj z nekdanjim načelnikom generalštaba Slovenske vojske Albinom Gutmanom obtožen nevestnega dela v službi pri nakupu finskih oklepnikov. Besede nekdanjega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki jih je še kot poslanec opozicijskega Zaresa konec predlanskega januarja izrekel v oddaji Trenja na POP TV na račun nekdanje predsednice uprave sladkogorske Palome Mateje Perger, so zadnjo tako užalile, da je zadoščenje iskala na sodišču.
Dolg seznam toženih
Zaradi domnevne vpletenosti v nečednosti pri poslih s Patrio bo po informacijah v javnih občilih na zatožno klop okrajnega sodišča sedel tudi nekdanji premier Janez Janša kot prvi politik v zgodovini slovenske države na tako visokem položaju, ki ga je doletel obtožni akt. Sicer pa se prvak SDS med političnimi veljaki najpogosteje zateče po zadoščenje na sodišče. Zaradi žalitev je že v devetdesetih tožil Jelinčiča, novinarja Mirka Mundo, Milana Šuštarja in pojočega majorja Ladislava Troho. Zadnjih nekaj let pa vlaga odškodninske tožbe kot po tekočem traku. Zneski, ki jih zahteva ponekod, so milo rečeno astronomski in bi jih težko iztožil na katerem koli (evropskem) sodišču.
Že jutri bi se moral Janša na ljubljanskem okrožnem sodišču srečati s propadlim tajkunom Boškom Šrotom, ki ga je obtožil, da je na sestanku, »ki ga ni bilo«, prodajal Mercator v zameno za vpliv na Delo. Janša od Šrota zahteva pet milijonov evrov, ni pa gotovo, da bo zadeva dobila sodni epilog, saj obstaja možnost, da se bosta sprti stranki poskušali poravnati. Zaradi člankov novinarja Dejana Karbe o domnevnem podkupovanju stranke od finskega podjetja Patria SDS toži na ljubljanskem okrožnem sodišču časopisno in založniško podjetje Delo za 300.000 evrov. Obravnava bi se morala začeti 27. septembra, že naslednji dan pa se bo Janša na okrajnem sodišču »spopadel« z nekdanjim premierom Antonom Ropom zaradi izjav o dogovarjanju Janše z nekdanjim hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem o incidentih v Piranskem zalivu.
V sodni spor se je zapletel tudi z agencijo Ninamedia Nikole Damjanića, ki je Janšo tožila zaradi izjave, da je agencija nekakšna hišna služba prvaka Zaresa Gregorja Golobiča. Ninamedia je tožbo na mariborskem sodišču izgubila, ker je Janša po mnenju sodišča le izražal svoje stališče, Janša pa je izgubil tožbo proti Ninamedii na ljubljanskem okrožnem sodišču. Če bo sodba obveljala, bo moral agenciji zaradi domnevnega obrekovanja plačati odškodnino v višini pet tisoč evrov. Na Janševem seznamu toženih sta se znašla tudi podpredsednik LDS in psihiater Slavko Ziherl ter komentator Dnevnika in predavatelj na FDV Vlado Miheljak. Kaže, da se jima bo kmalu pridružil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos ...
Nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica je moral za besede, izrečene v parlamentu, plačati odškodnino nekdanjemu državnemu sekretarju Nikolaju Žibretu in nekdanjemu ustavnemu sodniku Ivanu Kristanu. Kazenskemu postopku zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja se je izognil Branko Kodrič, ker mu je državni svet podelil imuniteto, pri Adolfu Zupanu, obsojenemu zaradi ponarejanja listin, pa je postopek zastaral.
Na sodišču se je zvrstilo tudi nekaj županov, med njimi (največkrat) koprski župan Boris Popovič, celjski župan Bojan Šrot, nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik, mariborski župan Franc Kangler, nekdanji župan Tržiča Pavle Rupar. Ker je pred leti sodne stroške zasebne tožbe plačal iz občinskega proračuna, so ga na višjem sodišču obsodili, a je vrhovno sodišče ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in ga oprostilo z utemeljitvijo, da ni vedel, da je storil kaznivo dejanje, češ da ni mogel razrešiti tako specifičnega pravnega in finančnega vprašanja, kot je izplačilo stroškov zasebne tožbe iz proračuna, ker ni pravnik. V naši dokumentaciji smo izbrskali, da je bil na devetmesečno zaporno kazen obsojen Slavko Mihalič, nekdanji župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, zaradi zlorabe uradnega položaja ali pravic in ponareditve poslovnih listin (eden od očitkov je bil, da je iz občinskega proračuna plačeval odvetnika, ki je reševal njegove osebne zadeve).
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela