Rusija je med našimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami, saj smo imeli lani z njo za 727,6 milijarde evrov menjave, v kateri smo imeli kar za 311,6 milijona evrov presežka. Naša država je ena redkih članic EU, ki imajo v menjavi z Rusijo presežek.
V boljših letih, pred krizo, je menjava presegala milijardo dolarjev, a v zadnjih mesecih je medsebojna trgovina vnovič v vzponu, tako, da bi se lahko vrnili v dobre stare čase, če bodo seveda naša podjetja dovolj konkurenčna in če bodo banke posle z Rusi podprle. V prvih petih mesecih letos smo v Rusijo izvozili za 202,8 milijona evrov in iz nje uvozili za 140,7 milijona evrov.
Na ruskem trgu smo najuspešnejši s proizvodi farmacevtske industrije, saj imajo kar 47-odstotni delež v slovenskem izvozu v Rusijo; veliko prodamo tudi strojev in električnih aparatov. V našem uvozu iz te države pa imajo največji delež energenti, in sicer kar 71-odstotni. Precej pa iz Rusije uvozimo tudi kovin, zlasti niklja in aluminija.
Carine, ki jih Rusi zaračunavajo pri uvozu blaga iz EU, so v glavnem 5- do 15-odstotne, vendar se razmeroma pogosto spreminjajo. Rusija namreč še ni članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), čeprav se že približno 15 let pogaja o vstopu in je skoraj vse že izpogajano; je pa v carinski uniji z Belorusijo in Kazahstanom.
Znano je že na primer, da bo Rusija po vstopu v WTO v trgovini z industrijskimi proizvodi za članice organizacije znižala carine v povprečju za osem odstotkov. ZDA, ki so poleg EU njen najtrši pogajalec, so denimo dosegle, da jih bo še bolj znižala za civilna letala in dele zanje, medicinsko ter raziskovalno opremo in instrumente, stroje in opremo za energetiko in gradbeništvo, računalnike ter kemične proizvode.
Znižala bo tudi carine za vrsto kmetijskih proizvodov, denimo, za meso (svinjino, govedino, perutnino), jabolka, hruške, grozdje, rozine, žita, koruzo, sojo itn. A kdaj točno bo to, je težko napovedati.
Sicer pa je Rusija med najpomembnejšimi igralkami v mednarodni trgovini. Lani je izvozila za 303,4 milijarde dolarjev in je bila 13. največja izvoznica na svetu; leto prej je izvozila za 471,6 milijarde dolarjev. Uvozila pa je lani za 191,8 milijarde dolarjev in je bila na 19. mestu svetovne lestvice največjih uvoznikov; lani se je torej njen uvoz, glede na leto prej, zmanjšal kar za sto milijard dolarjev.
Največji delež v ruskem izvozu imata kajpak nafta in plin, les in proizvodi iz njega, kovine (četrta največja izvoznica jekla) ter kemikalije. Uvaža pa Rusija največ vozil strojev in opreme, plastike, medicinskih aparatov, proizvodov iz železa in jekla ter blaga za široko porabo. A kljub temu, da je tretja največja izvoznica žita, ga bo letos zaradi požarov, kot kaže, morala 1,5 milijona ton uvoziti.
Najpomembnejši kupci ruskega blaga so Nizozemci, saj imajo kar 10,8-odstotni delež v ruskem izvozu. Na drugem mestu so Italijani (6,5-odstotni delež), na tretjem Nemci (6,2-odstotni delež), sledijo pa Kitajci (5,7-odstotni delež), Turki (4,3-odstotni delež) in Ukrajinci (4-odstotni delež).
Uvažajo pa Rusi največ iz Nemčije, ki ima kar 14,4-odstotni delež v ruskem uvozu. Na drugem mestu je Kitajska (14-odstotni delež), na tretjem Ukrajina (5,5-odstotni delež), sledijo pa Italija (4,8-odstotni delež) in ZDA (4,5-odstotni delež).
Iz Delove priloge Posel&Denar