V Narodni galeriji so pozornost tokrat posvetiti slovenski rokopisni dediščini. Odprli bodo razstavo Manuscripta, na kateri bo mogoče občudovati 35 iluminiranih rokopisov in fragmente treh rokopisov iz rokopisne zbirke NUK.
Mo. B., STA
Ljubljana - Kot je na današnji novinarski konferenci dejala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, je knjižno slikarstvo del naše likovne kulture, zato z največjimi dosežki sodi v razstavni program galerije. Izbrani rokopisi so nastali v obdobju od poznega 9. do zgodnjega 16. stoletja. Razstava je po njenih besedah plod sodelovanja Narodne galerije, ljubljanske Filozofske fakultete ter Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK).
V NUK je že od četrtka na ogled prvi del razstave Manuscripta, podnaslovljen Pisatelji, prepisovalci, bralci, medtem ko je razstava v Narodni galeriji podnaslovljena Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univerzitetne knjižnice. Tudi razstavo v NUK je pripravila Nataša Golob, ki je prevzela še vsebinsko organizacijo 17. mednarodnega simpozija Komiteja za latinsko paleografijo. Ta bo v času razstave med 7. in 10. septembrom potekal v Narodni galeriji.
Dekan Filozofske fakultete Valentin Bucik je spomnil, da je Ljubljana letos nosilka laskavega naziva Svetovna prestolnica knjige in da celotno dogajanje "sodi v kontekst zgodbe o knjigi".
Vodja rokopisne zbirke NUK Marijan Rupert je pojasnil, da razstavljeno gradivo sodi med prve primerke, ki so prišli v fonde Licejske knjižice. Večino jih je knjižnica pridobila ob t.i. sekularizaciji, v času gospodarskih in verskih reform cesarja Jožefa II., ki je ukinil samostane t.i. meditativnih redov na Slovenskem.
NUK hrani večinoma gradivo iz samostanov tedanje dežele Kranjske - Stične, Kostanjevice in Pleterij, hranijo pa še redke primerke iz drugih samostanov, tudi iz Žič, ki po svoji provenienci sodijo v avstrijski Gradec, ki je bil center tedanje dežele Štajerske. Precej primerkov prihaja tudi iz fondov dveh znamenitih Slovencev in bibliofilov - Žige Zoisa in Jerneja Kopitarja.
Golobova je poudarila, da obe razstavi, tako v NUK kot v Narodni galeriji, prikažeta slovensko intelektualno preteklost in pokažeta, kakšen kulturni pomen je med predniki imela knjiga v minulih stoletjih. Razstava v NUK je posvečena predvsem pisateljem, prepisovalcem in bralcem, v Narodni galeriji pa je izpostavljena knjižna iluminacija.
Na razstavi predstavljeni rokopisi po besedah Golobove kažejo podobo celotne srednjeveške Evrope. Izpostavila je rokopise, nastale v samostanu Stična v poznem 12. stoletju, ko se je tam izoblikovala rokopisna delavnica, ki jo zaznamuje specifičen slog, in rokopise iz samostana Žiče, kjer se je v poznem 14. pa do sredine 15. stoletja izoblikovala spet svoja slogovna usmeritev.
Poleg tega so se v NUK ohranili sijajni rokopisi, nastali v dvornih delavnicah, ki so ustvarjale za najvišjo posvetno in cerkveno aristokracijo, denimo za Matijo Korvina, Friderika III. Habsburžana ali Karla IV. Luksemburžana, je še povedala Golobova.