Nova Gorica - »Prizadeval si bom, da bomo igralništvo v Sloveniji razumeli kot del gospodarske dejavnosti znotraj turistične ponudbe, da bomo omejili njegove slabe vplive in da bo njegova lastniška struktura taka, da bo spodbujala dobičke. Igralništvo pač ni molzna krava, vanj je treba vlagati denar in znanje,« je svojo vizijo prihodnjega razvoja igralništva včeraj v Novi Gorici opisal premier Borut Pahor. Dodal je, da bi morali poskrbeti tudi za preglednost igralniške dejavnosti in zakonodaje ter omejiti kolateralno škodo igralništva. »Le tako bomo dobili zavezništvo javnosti,« meni Pahor.
Po besedah ministra za finance Franca Križaniča je igralništvo v Sloveniji zrela panoga, ponudba zasičena, dejavnost pa ne ustvarja več dobička, zato so v njej potrebni novi pristopi. Dodal je, da je v strategiji, ki jo je pripravila vlada, predvideno zmanjševanje davčnih obremenitev pri povezovanju turizma in igralništva. Hkrati pa s strategijo ohranjajo nadzor: tako nadzornih organov kot tudi v obliki lastniškega deleža države.
Podobnega mnenja je očitno tudi ekonomist Maks Tajnikar. »Slovenski igralniški trg je zelo majhen, od leta 2007 tudi močno zasičen, takšna razmerja pa vodijo v slab gospodarski rezultat. Igre na srečo so trenutno v krizi. Rešitev je popolnoma jasna: slovenski izvajalci iger na srečo morajo na tuje trge, saj z obstoječim trgom dolgoročno nimajo perspektive,« je prepričan. To pa lahko po njegovem mnenju naredijo le tisti ponudniki, ki bodo imeli primeren proizvod; poleg igralniške tudi obigralniško in neigralniško ponudbo - znanje in denar.
Tajnikar: Država mora ohraniti lastniški delež
»Te pogoje izpolnjujejo le velike igralnice. Zato ne zagovarjam stališča, da bi morala imeti igralni salon vsaka slovenska vas, temveč da bi morala biti koncentracija igralništva usmerjena na eno do dve lokaciji v državi,« je dodal. Poudaril je še, da bi morala država v igralništvu ohraniti lastniški delež - tudi zato privatizaciji Hita ni naklonjen -, zasebni kapital pa bi se vključil v razvoj obigralniške ponudbe.
Miranda Groff Ferjančič, direktorica direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance, je na včerajšnji javni tribuni o strategiji razvoja iger na srečo v Sloveniji opozorila, da omenjena strategija kot prioritetno področje razvoja igralništva vidi turizem, hkrati pa si bodo prizadevali za razvoj te dejavnosti na zaokroženih območjih. Napovedala je tudi manjše število podeljenih koncesij, saj naj bi igre na srečo po njenih besedah v prihodnje izvajali predvsem kapitalsko močni ponudniki, del igralniških dajatev pa bo v državi namenjen za preventivo in zdravljenje odvisnikov od iger na srečo.
»Dobiček ne bo prišel sam«
Da je igralništvo obremenjeno tudi s političnimi dilemami, je priznal celo predsednik vlade Borut Pahor, ki je hkrati opozoril, da še danes mnogi zmotno verjamejo, da je igralništvo že po definiciji profitna dejavnost. »Igralništvo bo profitno le takrat, če bomo imeli Slovenci strategijo in ustrezno vodili gospodarska podjetja, ki se ukvarjajo z njim,« je opozoril. Posebej je omenil, da je javnost na Goriškem zavrnila tujega investitorja, kmalu zatem pa je panoga dosegla dno. »Zaupanje javnosti potrebujemo, ker brez tujih vlaganj v igralniško dejavnost ne bo šlo,« meni Pahor.
Država je sicer v okviru javne obravnave predloga strategije razvoja iger na srečo že prejela pripombe 26 deležnikov. Največ se jih je nanašalo na spletne igre na srečo, lastniške strukture in prirejanje živih iger v igralnih salonih. Na javni tribuni so nekateri udeleženci sicer opozorili tudi na dileme, ki se nanašajo na državno lastništvo igralnic. Boris Nemec, direktor strateškega razvoja v Hitu, je tako predlagal, naj takšne igralnice raje postanejo last občin, vlada pa naj v prihodnje podeli koncesije tudi tistim družbam, ki so v večinski zasebni lasti.
Igralnice last občin?
Po mnenju Roberta Goloba, direktorja Gen-I in svetnika novogoriške občine, bi nov zagon igralništvu dal prenos večinskega deleža v roke lokalnih skupnosti, podobno kot imajo to dejavnost urejeno v Italiji. »Zaradi strankarskega kupčkanja vrhov politike v Ljubljani je v zadnjih šestih letih nastala kriza v Hitu. S slabim vodenjem je namreč mogoče uničiti marsikaj,« je prepričan Golob.
Strategija razvoja iger na srečo gre zdaj v medresorsko usklajevanje, sprejeta pa bi lahko bila v mesecu dni. Sledile bodo ustrezne spremembe zakona o igrah na srečo. Ukrepi bi po napovedih finančnega ministra Križaniča lahko postali operativni že v začetku prihodnjega leta.
Iz tiskane izdaje Dela