Jernej Suhadolnik
Beograd - Slovenska nogometna reprezentanca je sinoči zasluženo osvojila veliko točko v Beogradu, s katero realno ostaja v boju za evropsko prvenstvo leta 2012 na evropskem vzhodu. Slovenci so večji del tekme igrali veliko bolje kot nedavno s Severno Irsko, a jim je za presenečenje zmanjkalo moči in zbranosti v ključnem obdobju tekme. Tradicija se je nadaljevala: reprezentanci iz nekdanje skupne države sta se tudi v peti medsebojni tekmi razšli brez zmagovalca. Izbrance selektorja Matjaža Keka naslednja preizkušnja v boju za pot na Poljko in v Ukrajino čaka 8. oktobra, ko v Stožice prihaja izbrana vrsta Ferskih otokov.
Sinočnja tekma ni bila tako spektakularna kot legendarni dvoboj Slovenije in s Predragom Mijatovićem okrepljene Srbije na znameniti 13. junij 2000 v Charleroiju, pomemben večer na Marakani pa ni bil zato nič manj odmeven in zanimiv. Pred uradnim vhodom v štadion smo opazili številne znane obraze, Savo Milošević, junak tedanje tekme na Euru, je bil na Dedinjah že dve uri pred tekmo. »Kje ste, slovenski prijatelji?« je ogovoril skupinico sedme sile. Počasi so na štadion Crvene zvezde kapljali tudi drugi, nekdanji ljubljenec Dušan Savić, močno zastopana je bila tudi Slovenija z večkratnim junakom Marakane Branetom Oblakom in drugimi znanimi imeni.
Asov je mrgolelo tudi na igrišču nekoč slovitega, danes pa zastarelega štadiona, seveda predvsem tistih v srbski reprezentanci iz Manchestra, Interja, Liverpoola, Juventusa in drugih velikih klubov. Slovenci za razliko od slovanskih bratov tradicionalno prisegajo na moč kolektiva. Tudi sinoči selektor Matjaž Kek ni presenetil z izbiro udarne enajsterice, le v Mariboru neučinkovitega Zlatana Ljubijankiča je zamenjal z Zlatkom Dedičem. Nepredvidljivi koprski napadalec je očitno poživil igro Kekovih fantov, v prvem polčasu je povzročal veliko težav gostiteljem. Radomir Antić je s tribune na srbsko klop pošiljal SMS sporočila, klical Aleksandra Jankovića na tisoč in en način, toda kapetan Dejan Stanković in soigralci so poskušali slediti navodilom le dobrih 15 minut. V tem času so naši občasno res (za)plavali kot bližnji splavi na Donavi, predvsem prek bokov in kril sta sejala paniko Milan Jovanović in nekdanji soigralec Milivoja Novakoviča ter Miša Brečka v Kölnu Zoran Tošić.
Ko je Aleksander Radosavljevič v 19. minuti mojstrsko začel akcijo, podal do Andraža Kirma, ta pa je lepo našel Zlatka Dediča, je 5000 Slovencem na štadionu zastal dih; a Dedič je zapravil nemogoče. Če so slovenski navijači že v dopoldanskih urah zavzeli boemsko četrt za ljubitelje kulinarike in izvirne glasbe Skadarlijo, znamenito sprehajalno ulico Kneza Mihajlova in bližnjo meko t. i. sponzoruš, novodobnih svobodomiselnih deklet, ulico Obilićev venac, so »janezi« v drugem polčasu prevzeli nadzor nad igro. Modro so čakali na svoji polovici Marakane, prežali na nasprotne napade in pametno »pozabili« na dolge podaje, ki se niso obnesle proti Severni Irski. Igra hitrih kratkih podaj je botrovala še eni nevarni akciji v 30. minuti, ko je Valter Birsa spet omogočil Dediču, da je ujezil Keka, soigralce in navijače. Meril je mimo vrat.
»Zmajčeki«, kot Srbi imenujejo slovensko reprezentanco, niso popustili niti v nadaljevanju. Če v 49. minuti Novakovič še ni zabil gola po imenitni akciji Birse, je ljubljanski napadalec pozneje vendarle zablestel. Jokič je nekako razvlekel srbsko zadnjo vrsto, Kirm je filigransko podal pred vrata Đuričića, »Novagol« je rutinirano zabil nepozaben gol za 0:1, slovenske navijače pa spravil v delirij. Kekovi fantje so povsem nadzorovali potek igre, slovenski selektor je poskušal ohraniti ritem tudi z menjavami, a so Srbi začeli prevzemati pobudo v svoje noge in tako kot nazadnje v Beogradu, leta 2001, so »orli« prišli do točke. Eno od podaj v kazenski prostor je izkoristil Nikola Žigić in - glede na zadnjih 15 minut tekme - vendarle zasluženo postavil končni izid 1:1.
Kek kot Katanec v boju za Euro
Slovenska reprezentanca je ostala praznih rok v uvodnih dveh tekmah le v kvalifikacijah za SP 1998, ko je tudi sicer osvojila zgolj pičlo točko v Splitu (3:3). Hkrati Slovenci doslej še niso vknjižili polnega izkupička s prvih dveh tekem. V premiernih kvalifikacijah za Euro 1996 so osvojili dve točki, po tri točke so osvojili v bojih za EP '04 in '08, po štiri pa v ciklusih za uvrstitev na SP '02, '06 in '10. Na poti do nepozabnega turnirja v Beneluksu leta 2000 so Katančevi izbranci v prvih dveh tekmah osvojili točko v Grčiji, za Bežigradom pa izgubili z Norveško.
Matjaž Kek, selektor Slovenije: »Če po petku vse seštejem, sem zadovoljen. Predvsem nad tem, kako je ekipa reagirala po porazu. Igrali smo, napadali in bi si zaslužili tudi zmago. Gol je bil posledica pritiska, res pa je, da smo padli predvsem na krilnih položajih. Menjave so prinesle nekaj svežine, a tudi porušile ritem. Taktično smo igrali zrelo, pozna pa se, da še nismo v formi. Septembrskih tekem sem se bal, oktobra bomo že na višji ravni, spodrsljaj z Irsko pa bomo morali še nadoknaditi.
Rešad Kunovac, pomočnik srbskega selektorja: »Ne strinjam se z oceno, da so bili Slovenci do 70. minute boljši. Res so nam vsilili svoj ritem, ki nam ni odgovorjal, toda boljši niso bili. Sicer pa smo pričakovali tako tekmo, vendarle je šlo za dvoboj resnih in zelo močnih ekip.«
Iz tiskane izdaje Dela